Preberite še
Odpri v novem zavihku
Končnica DP v namiznem tenisu: Zmaga Sobočanov, poraz Pucončank
Odigrane so bile prve tekme polfinala državnega prvenstva v namiznem tenisu. Mura Sobota I, ki je bila prva po rednem delu, je v dvorani Srednje poklicne in tehniške šole prepričljivo s 4 : 0 odpravila Savinjo I, medtem ko članice Keme Murexina izgubila v gosteh z Interdiskontom s 4 : 2.
Murska Sobota
V Murski Soboti, kjer kandidirata dosedanji župan Aleksander Jevšek (kandidat Socialnih demokratov) in Bojan Petrijan (kandidat Slovenske demokratske stranke), se napoveduje gladka zmaga prvemu. Po napovedih naj bi dobil 57 odstotkov glasov. Kljub predvidoma suvereni zmagi Jevška Petrijan ni bil obroben kandidat, kot se je to napovedovalo pred začetkom volilne tekme. Napoved, da bo zbral okrog 21 odstotkov glasov, namreč ni slaba. Anketa kaže, da bo za nekaj odstotkov presegel rezultat SDS na volitvah v mestni svet. Po drugi strani pa je napovedani volilni rezultat Aleksandra Jevška za polovico večji od napovedanega rezultata stranke, ki ga je predlagala za kandidata – SD. Po napovedi bo svetniška skupina SD dobila 28,8 odstotka glasov. V primerjavi s prejšnjimi volitvami sta se okrepili tako SDS kot tudi SD. Na slabši rezultat SDS na prejšnjih volitvah ni vplivala manjša priljubljenost stranke, ampak so se strankini glasovi prelili k nekdanjemu županu Antonu Štihcu, ki je takrat nastopil s svojo Modro listo in rekrutiral predvsem volivce SDS. Štihčevi Modri listi tokrat kaže slabo, saj ji anketa napoveduje le tri odstotke glasov. V primerjavi s prejšnjimi volitvami tokrat dobro kaže Novi Sloveniji – Krščanskim demokratom s 3,8 odstotka glasov. Največ je izgubila Stranka modernega centra s 3,8-odstotno podporo. Murska Sobota je od nove organiziranosti lokalne samouprave veljala za liberalno trdnjavo. Zgodovinsko gledano se je volilno telo Murske Sobote po propadu LDS vedno nagibalo k stranki, ki je zagovarjala liberalne vrednote. Najprej je bila to stranka Zorana Jankoviča. Na prejšnjih volitvah je že prišlo do delitve liberalnega dela volilnega telesa, saj se je del nagnil k SD in del k SMC. Po polomu SMC na državni ravni se to izraža tudi na lokalni ravni in na račun tega izgublja SMC. Volivci pa so prestopili k SD, ki jo dojemajo kot sredinsko stranko.
Lendava
Po umiku sedanjega župana Antona Balažka iz županske tekme se v Lendavi karte mešajo na novo, kar bi se sicer verjetno zgodilo tudi, če bi kandidiral. Na prejšnjih volitvah je Balažek namreč ob bistveno manj prepoznavnih kandidatih v drugem krogu zmagal z minimalno prednostjo. Izidi naše ankete kažejo na enakomerno razporeditev glasov med štirimi kandidati. Najmočnejši med njimi in skoraj zanesljiv udeleženec drugega kroga županskih volitev je Janez Magyar s 26,5-odstotno podporo. Za drugo mesto oziroma glasove 26 odstotkov neopredeljenih volivcev pa se bodo potegovali Dejan Süč s 14,2-odstotno podporo, Mihael Kasaš z 12,3- in Igor Kulčar z 11,6-odstotno podporo. Vsi kandidati, razen Magyarja, ki je kandidat SDS, nastopajo na volitvah s podpisi volivcev. Negativno presenečenje je kandidat Franc Laj, ki uživa komaj 9,7-odstotno podporo, čeprav za njegovo kandidaturo stoji kar nekaj pomembnih imen iz lendavske lokalne politike. Pri Laju se odpira vprašanje, ali na zanj slabe obete ne vplivajo njegove poteze iz preteklosti. Te je predstavljal kot poteze načelne drže, vendar jih volivci očitno ne dojemajo tako. Kljub vsemu pa njegov zaostanek ni tako velik, da se ga ne bi dalo zmanjšati. Bistveno bolj zapleteno je pri volitvah občinskih svetnikov. Veliko število list in njihova neprepoznavnost sta verjetno vplivala na to, da 38 odstotkov volivcev še ni odločenih. Konstantno podporo (22,6 odstotka) dosega SDS. Sledijo ji SD s 7,1-odstotno podporo in DeSUS s 5,8-odstotno podporo. Pri DeSUS ne gre prezreti, da je nosilec liste sedanji župan Anton Balažek. Od preostalih list izstopa lista županskega kandidata Dejana Süča z napovedano 6,5-odstotno podporo. Podporo svetniški listi Dejana Süča bi posredno lahko povezali s potencialnim kandidatom za drugi krog županskih volitev, tudi zaradi tega, ker mu sledi volilno telo liberalnega bloka.
Ljutomer
V Ljutomeru verjetno ne bo prišlo do spremembe, saj anketa napoveduje sedanji županji 42-odstotno podporo. Morebitni izzivalec v drugem krogu, če bi do njega prišlo, bi lahko bil kandidat SD Dejan Karba s 15,4-odstotno podporo. Listi sedanje županje se napoveduje tudi najvišja, 14,8-odstotna podpora v občinskem svetu. Po napovedih ima močno volilno bazo na lokalni ravni tudi DeSUS z 8,3 odstotka glasov, SMC s 5,3- in SD s 4,7-odstotno podporo. Glasovi DeSUS, SMC in SD so tisti, na katere lahko računa Dejan Karba, morda bi ga lahko podprla tudi NSi, toda to je zgolj ugibanje. V Ljutomeru opazimo še en zanimiv podatek, sorazmerno nizka je podpora SDS, in sicer 4,7-odstotna. Ljutomer ima, v primerjavi z drugimi, samo eno listo »podpisnikov« – to je županjina lista, vse druge pa so strankarske.
Gornja Radgona
Ob sedmih županskih kandidatih je že jasno, da bo boj potekal med sedanjim županom Stankom Rojkom, ki kandidira s podporo volivcev in ima 31-odstotno podporo, in Dušanom Zagorcem (SMC) s 15,5-odstotno podporo. Zagorc je dolgoletni politični aktivist, ki je deloval pri različnih levih opcijah. Med svetniškimi skupinami najbolje kaže SD s 23,6- odstotno podporo. Druga najmočnejša je lista SDS s 14,9-odstotno podporo. DeSUS podpira 6,1 odstotka volivcev, SMC pa 4,7 odstotka.
Beltinci
V Beltincih se sedanjemu županu Milanu Kermanu očitno obeta poraz. Njegov izzivalec Marko Virag ima polovično podporo tistih, ki bodo odšli na volitve, Milan Kerman pa 29,3-odstotno. To sicer še ne pomeni, da so volitve za Kermana izgubljene, saj je več kot četrtina volilnega telesa še vedno neopredeljena. Za Kermana so to že druge volitve, na katerih mu, kot kaže, ne bo uspelo ponoviti mandata. Beltinci so tudi občina, kjer je več kot polovica volivcev neopredeljena glede tega, kateri kandidatni listi za svetnike bodo oddali svoj glas. Najmočnejša je sicer SDS z nekaj več kot 12-odstotno podporo, NSi, katere član je Milan Kerman, ima 5,9-, SD 9,9-, DeSUS 6,6-, SLS 4,6 in SMC 4,6- odstotno podporo. Kaj se bo dejansko zgodilo, je težko napovedati, saj več kot 53 odstotkov vprašanih še ne ve, komu bodo oddali svoj glas.
