Na Agrini okrogli mizi Kakšen gozd bomo predali naslednjim generacijam, ki sta ga pripravila kmetijsko-gozdarska zbornica in zveza lastnikov gozdov, so predstavili težave z divjadjo in pomlajevanjem gozda ter ugotavljali, da rešitve v osnutkih desetletnih gozdnogospodarskih in lovskoupravljavskih načrtov, o katerih se bo razprava začela v kratkem, niso prave.
Zato za nemoteno pomlajevanje gozdov njihovi lastniki zahtevajo konkretno zmanjšanje jelenjadi, postopno zmanjšanje zimskega krmljenja ter da jelka in hrast postaneta nosilni drevesni vrsti, zato je potrebno njuno objedanje in preraščanje prikazovati ločeno. Ob tem je treba po mnenju lastnikov gozdov območja z nezaželenimi vrstami divjadi dosledno upoštevati, neavtohtono divjad v desetih letih izločiti iz narave, predlogov in zahtev lastnikov pa ne smejo obravnavati enako kot pripomb drugih deležnikov.
Ključna je številka, s katero bi povedali, kakšno bo zmanjšanje v desetletnem načrtu, na primer, da moramo v tem času zmanjšati število jelenjadi za 30 odstotkov, in da je treba zmanjševati količino položene hrane za krmljenje, ki je zdaj 1660 ton letno za 20 ali 25 odstotkov, so poudarili udeleženci okrogle mize.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dokumentarni film Nonina štorja pomemben za ohranitev primorske zgodbe v Benici
Skozi pripovedi prebivalcev gledalci spoznavajo zgodovinska dejstva. Prinesli slovenski jezik in postavili prvo slovensko šolo v tem delu Prekmurja.
Na njej je bilo slišati, da se mora število parkljaste divjadi, posebno še jelena, obrniti in začeti zmanjševati. Kot je dejal Marjan Hren, predsednik zveze lastnikov gozdov Slovenije, je to ključna pripomba, saj bo šele potem gozd kot ekosistem zagotavljal naravno pomlajevanje. "Sicer tega ne vidimo in tudi ne zanamcev, ki bi se čez 50 let srečevali dražbi vrednostnih lesnih sortimentov," je povedal Hren.
Dodal je, da jih je ministrica za kmetijstvo danes sicer sprejela in jim obljubila, da bodo predloge pregledali, če bodo argumentirani, po razgrnitvi pa se bodo še enkrat dobili.
Franc Miklavčič, član upravnega odbora zveze, je predstavil zgodovino ravnanja z gozdovi. "To, kar se v tem trenutku dogaja z nekaterimi listavci, je težko imenovati drugače kot genocid, ker genocid pomeni načrtno iztrebljanje določene rase, z drevesnimi vrstami se dogaja nekaj popolnoma enakega. "Popisi od leta 2010 kažejo, da kjer je koncentracija jelenjadi največja, te drevesne vrste dobesedno izginejo," ugotavlja Miklavčič.
Naštel je tudi tiste, ki se, kot je dejal, niso odzvali na pozive lastnikov gozdov. To so po njegovem zavod za gozdove, ki že četrt stoletja načrtuje ter ima škarje in platno, zavod za varstvo narave, ki ni reagiral, pričakoval, pa stroka na fakulteti in inštitutu, ki da imata cel kup strokovnih člankov, ni pa nekoga, ki bi se izpostavil in prišel to predstavit.
Po Miklavčiču sta odgovorna tudi lastnika, Slovenski državni gozdovi in Metropolitana, ki se ne oglašata, ter lovska zveza, ker so upravljavci lovišč po zakonu dolžni plačati škodo v gozdovih, ker pa je sistem tako nedodelan, da se ne da izvesti ocene škode, tudi niso zainteresirani, tako je vsaj videti na osnovi podatkov.
Janez Beja, podpredsednik zveze lastnikov gozdov, je dodal, da ob sedanjem staležu divjadi čez 10 ali 20 let ne bomo imeli kaj sekati. "Imeli bomo grmovje, robido oziroma bonsaje, ker tam, kjer je preveč divjadi, predvsem jelena, popasejo že vzniklo. Težava je ta, da tega vznika niti ne upoštevajo, ker ob ocenjevanju škode pravijo, da na mladju ni škode. Seveda ni škode, če je že popaseno pri vzniku," je pojasnil Beja.
Mihael Koprivnikar s kmetijsko-gozdarske zbornice je opozoril, da so slovenski gozdovi v povprečju stari in vedno starejši. V povprečju se je v zadnjih sekalo vedno okoli polovice prirastka, izjeme so žledolom in pri napadih podlubnikov, s staranjem so gozdovi tudi slabše vitalni in zato slabše kljubujejo sušam. Nujno jih je treba pomladiti, divjad to preprečuje delno, delno pa je krivo premajhno vlaganje, je dejal Koprivnikar.
Vršilec dolžnosti direktorja zavoda za gozdove Janez Logar je na očitke ogovoril, da lastniki gozdov soodločajo o njihovih strokovnih podlagah. "Kar se tiče naših strokovnih podlag za gospodarjenje z gozdovi, tako z gozdnogospodarskimi načrti kot lovskoupravljavskimi načrti, so lastniki gozdov zastopani v svetih območnih enot in noben drug organ zavoda ne odloča o teh stvareh," je pojasnil Logar.
Po njegovih besedah je prilagajanje razmeram tek na dolgi rok, zaradi očitkov pa je lastnike gozdov povabil, da se udeležijo obravnav načrtov, v nadaljevanju pa se bodo sveti območnih enot spet opredelili do predlogov in predloge posredovali ministrstvu. Logar je še dodal, da si prizadevajo za dialog z vsemi predstavniškimi organizacijami lastnikov gozdov.
Sicer pa so k aktivni udeležbi v razpravi lastnike pozvali tudi njihovi predstavniki.