Žetev koruze, ki je bila letos v Pomurju zasejana na nekaj več kot 20 tisoč hektarjih, se bliža koncu, končala se bo predvidoma ta mesec, če bodo to dopuščale vremenske razmere. Te so sicer krojile letošnjo celotno pridelovalno sezono in kmetom niso prizanašale. Vplivale so tudi na letino koruze, predvsem tam, kjer je bilo močno neurje s točo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Prvi sneg zapadel tudi po nižinah
Na cestah velja večja previdnost.
»Letina je zadovoljiva in kakovostna, ustrezala bo živalski proizvodnji, vendar je v večjem delu radgonsko-apaškega konca količinsko izjemno slaba. Pridelek je zaradi neurij s točo manjši za več kot polovico, drugod, kjer so bile vremenske razmere ugodnejše, pa je letina tudi količinsko boljša,« ocenjuje Danilo Rihtarič, direktor Kmetijske zadruge (KZ) Radgona. Njegovim ocenam pritrjuje Slavko Petovar, direktor Splošne kmetijske zadruge (SKZ) Ljutomer - Križevci. Kot je povedal, je letina bolj dobra kot solidna, na peščenih in drugih lažjih tipih tal celo odlična. »Nekoliko slabša je na ilovnatih tleh, pridelki so slabši tudi tam, kjer je stala voda. Na našem območju izrazite toče ni bilo, tako da nimamo nekih težav glede kakovosti. Ocenjujemo torej, da bo letošnje leto zelo dobro, kar se tiče pridelka, drugo vprašanje pa so cene, ki so nizke in ne pokrivajo stroškov pridelave.«
Stroški so namreč ostali na ravni lanskih, odkupne cene pridelka pa so padle in so take kot v letu 2021. »Neskladje med pridelavo in prodajo je ogromno, pridelava pšenice, ječmena, oljne ogrščice in koruze je bila v tem letu negativna. Pri koruzi lahko govorimo tudi o 500 evrih izgube po hektarju, kar je res ogromno,« pravi Rihtarič.
Od 110 do 160 evrov po toni
SKZ Ljutomer - Križevci odkupuje koruzo v Ljutomeru in Ključarovcih po 160 evrov za tono ob 14-odstotni vlažnosti, kar je za skoraj polovico manj v primerjavi z lansko odkupno ceno, ki je znašala 310 evrov po toni suhe koruze. »Do sedaj smo odkupili nekaj več kot šest tisoč ton, glede na naročila pa računamo, da bomo odkupili še približno tri tisoč ton in pol, skupno torej okrog 10 tisoč ton. To je za približno 15 do 20 odstotkov več kot lani, vendar bomo končno oceno lahko dali po žetvi,« pove Petovar. Žetev bo namreč trajala še nekaj dni, odvisno od vremena. Pred dnevi so prevzem koruze v ljutomersko-križevski zadrugi začasno prekinili, saj zaradi prevelikih količin koruze niso mogli sproti sušiti. »Da nam ne bi šla v nič, smo začasno vse ustavili, včeraj pa smo že začeli ponovno sušiti.«
Tako kot odkup poteka tudi sušenje na obeh omenjenih lokacijah, v Ljutomeru so zagnali novo sušilnico. Splošna kmetijska zadruga ponuja kmetom tudi možnost skladiščenja koruze. »Če kmetje pozneje prodajo koruzo nam, nimajo stroškov s skladiščenjem. Sušenje pa je za približno 25 odstotkov cenejše kot lani, saj se je v primerjavi z lani nekoliko znižala tudi cena plina,« je pojasnil Petovar. Lani so se cene sušenja gibale od 33 evrov do 77 evrov po toni z davkom na dodano vrednost, odvisno od stopnje vlažnosti. »Treba pa je dodati, da je stopnja vlage pri koruzi letos na splošno nižja, kot je bila recimo lani, tudi zato so stroški sušenja nižji, saj to poteka hitreje.«
Tudi v Skupini Panvita, ki je največja pridelovalka koruze pri nas, dodatno odkupujejo to poljščino od lokalnih kmetov. Odkupili bodo okoli 15 tisoč ton, pridelovalci pa za tono suhega zrnja dobijo 155 evrov. Odkupna mesta imajo v Lipovcih, Lemerju, Žihlavi, na Kapci in Vaneči. V KZ Radgona bodo zaradi omenjenega izpada pridelka odkupili manj kot lani. Kot je navedel Rihtarič, so lani prevzeli okrog 11 tisoč ton koruze, letos je bodo po pričakovanjih največ pet tisoč ton in pol. Odkupi potekajo v Črncih, kjer je tudi skladišče, ter v Fokovcih, Prosenjakovcih in pri Svetem Juriju ob Ščavnici. »Mi odkupujemo svežo koruzo, tako jo tudi plačujemo, in sicer 110 evrov po toni ob 25-odstotni vlažnosti,« je še rekel Danilo Rihtarič.