Že več kot petnajst let Glavačevi iz Beltinec pomagajo družinam in posameznikom, ki živijo v pomanjkanju. »Ko je moj oče na noge postavljal kmetijo, tudi mi nismo živeli v izobilju,« pripoveduje Bojan Glavač, potem pa je z leti trdo delo začelo dajati obilnejše sadove in vsako leto so jih lahko več delili tudi z drugimi. Priskočiti na pomoč ljudem okoli sebe, ne da bi za to pričakovali kar koli v zameno, je zanje nekaj najbolj samoumevnega, tako kot videti in čutiti stisko neznanih ljudi. Nemalokrat pomagajo tudi tem, katerih žalostne zgodbe preberejo v časopisih ali jih vidijo na televiziji.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Policisti voznici zasegli moped
Voznik avtomobila trčil v kolesarja
A pri tej pomoči se vedno držijo pravila, da jim jo izročijo sami. »Oče je vedno dejal, da želi vedeti, komu je pomoč namenjena, in videti, ali jim lahko še pri čem pomaga,« pove sogovornik. Neki družini na Ptuju so s tovornjakom odpeljali drva in hrano v vrednosti vsaj dvesto evrov. »Takrat so nas povabili v hišo, in ko vidiš, da nimajo niti najbolj osnovnih stvari za življenje, bi se najraje zjokal.« Spet drugič so družini v Ljutomeru, ki ni imela za kurjavo, darovali kurilno olje in prav tako dobrine, h katerim je prispevala še njihova soseda. In še bi lahko našteval.
Dobrotljivost staršev in čut do sočloveka je Bojan Glavač zapisal med zlata pravila svojega življenja. Pomoč udejanja na več področjih delovanja v skupnosti, največkrat pa kot član PGD Beltinci. Tu se je sestavila skupina enako mislečih, ki ob gasilstvu in prostovoljnem delu veliko prispevajo še iz lastnega žepa. Ni sreča v zbiranju denarja, pove Bojan, a če ga imaš zase dovolj, lahko pomagaš še drugim. »Dokler bom zdrav in bom imel denar, bom pomagal ljudem.« Ena uspešnejših in večjih akcij v zadnjem času, ki jih je izvedla dejavna skupina gasilcev, je bilo zbiranje pomoči prizadetim po potresu v Petrinji. »Novico, da zbiramo pomoč, smo objavili na strani Facebook in razširila se je kot blisk. Pridružili so se nam še na Petanjcih in Tišini. Zbrali smo za dva vlačilca hrane, novih in lepih oblačil ter odej, ki jih je zastonj prepeljal na kraj potresa neki prevoznik, sami pa smo potem sodelovali še pri razdeljevanju tega po tamkajšnjih gasilskih domovih,« pripoveduje Bojan Glavač.
Sogovorniku je utrujenost že legala na oči. Zadnje tri noči je spal bore malo, pove, ker je s kolegi imel na skrbi delovanje snežnega topa, s katerim so pobelili hrib v parku, da se lahko otroci sankajo. »Nekateri naš prispevek vidijo, drugi ne. Znanec, ki je v politiki, mi je dejal, da je vedno treba imeti cedilo, skozi katero precediš, kar se je nabralo v glavi. Slabo odstraniš, dobro pa naj ostane na vrhu. To je potem tisto, kar te žene dalje. In še nekaj je, kar zdaj že zagotovo vem, da se dobro z dobrim vrača,« pove.
Ne le v materialnem smislu, ampak tudi v sprejetosti in spoštovanju med ljudmi. Pa pri tem sploh ni pomembno, ali je to on ali kdo drug, še poudari Bojan. V resnici gre za spoštovanje dobrih dejanj in za širjenje glasu o tem, da se to v življenju vedno obrestuje. V ozadju tega pa se morda sliši tudi opozorilo, da si danes lahko bogat, a že jutri ostaneš brez vsega. Še nekaj je Bojanu zelo pomembno, to je odkrita beseda. Povedanega nikoli ne tehta po tem, ali bo s tem nekomu v tistem trenutku všečen, ampak izreče, kar čuti, da je prav, in potem za tem tudi stoji.
Glas svojemu kandidatu lahko oddate preko glasovnice, ki je bila objavljena v časopisu Vestnik. Glasovanje poteka do 20. marca.