Med enajstimi kandidatkami, ki se potegujejo za naslov Slovenka leta, je Tanja Bagar iz Gornjih Petrovec. Mikrobiologinja ter soustanoviteljica in direktorica mednarodnega inštituta za kanabinoide Icanna je tudi predavateljica na samostojni visokošolski instituciji Alma Mater Europea ter vodja raziskav in razvoja v podjetju Cero Puconci. Kot je zapisala komisija ob njeni predstavitvi, se Pomurka z vsem svojim bitjem zavzema, da bi se konoplja v sklopu uradne medicine uveljavila kot ena od možnosti zdravljenja. Po vsej Evropi predava o njenih zdravilnih učinkih, je pobudnica prve ambulante za kanabinoide v Sloveniji, uvedla je tudi prvi predmet o uporabi konoplje v medicini za študente zdravstvenih ved. »Njeno drugo področje delovanja je skrb za zdravo okolje. Tanjin življenjski cilj je vzpostaviti ravnovesje tako v okolju kot v ljudeh. Njeno delo je velikokrat nerazumljeno, a pri njem odločno vztraja,« še piše.
Za Bagarjevo je nominacija, kot je povedala, prišla v času, ko je ravno obupovala nad tem, da bi se sploh še ukvarjala s konopljo. »To področje se pri nas ne premakne nikamor. Že deset let se ukvarjam s tem in smo še vedno na isti točki, zato sem čisto zares razmišljala, da bi potegnila črto pod vsem. Ko so me poklicali in mi povedali za izbor, mi je to nekako pobožalo dušo. Lepo je, ko nekdo vseeno prepozna tvoje delo, čeprav smo še vedno daleč od točke, kjer želimo biti,« pove.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KANDIDATKA ZA SLOVENKO LETO) V domačem okolju ponosni na Matejo Zver
Velika želja ostaja nastop na evropskem ali svetovnem prvenstvu.
Brez napredka
Na področju konoplje v Sloveniji enostavno ni napredka, saj so pacienti še vedno v enaki situaciji kot pred desetimi leti, torej prepuščeni črnemu trgu, opozarja. Zdravniki vedo o konoplji premalo ali imajo do nje odklonilen odnos. »Edini napredek, ki smo ga v vseh teh letih dosegli, je, da se je konoplja leta 2016 iz prve skupine prepovedanih drog premaknila v drugo skupino. Dejstvo je tudi, da zdravniška zbornica ni naklonjena izobraževanjem zdravnikov, kar je bizarno. V Avstriji, Nemčiji, Moldaviji, Kanadi, Izraelu in v drugih državah jih lahko poučujem, pri nas pa ne,« pravi prva in za zdaj edina Evropejka v odboru ameriškega združenja Doctors for cannabis regulation. Kot pravi, se tam več ne pogovarjajo o tem, ali ima pacient pravico do uporabe tega, kar mu pomaga pri zdravljenju, in ali lahko s svojim telesom počne, kar želi. »Tam je to nekaj samoumevnega, zato se že pogovarjamo o tem, da ima vsak, ne glede na starost, socialni položaj, barvo, raso ali spolno usmerjenost, enako pravico dostopa do konoplje.«
Nekaj upanja ji vzbuja dogajanje v Nemčiji, kjer želijo v štirih stopnjah priti do polne legalizacije konoplje, torej da rastlina ne bo več na nobenem seznamu prepovedanih substanc. »Dva koraka so pri tem že storili, to pomeni, da so dekriminalizirali rastlino in več kot 80 podjetjem dali licenco za vzgajanje te rastline za medicino, s katero oskrbujejo lekarne. V naslednjih dveh korakih želijo priti na raven Združenih držav Amerike, da bi bila konoplja povsem legalna. Kar me pri tem navdaja z nekim upanjem, je, da Evropa po navadi sledi vzoru Nemčije in morda se bo premaknilo tudi pri nas,« pojasni svoj zmerni optimizem.
Veseli se sestanka s predsednico
Bagarjeva posveča dobršen del svojega časa tudi delu v podjetju Cero Puconci, kjer so se ponovno lotili resnega raziskovalnega dela. Nedavno so prijavili štiri razvojno-raziskovalno usmerjene projekte, vezane na krožno gospodarstvo ter nove metode in tehnologije za predelavo odpadkov. »Kar se tiče področja konoplje, pa smo, če ponovim, ustanovili ambulanto za kanabinoide v Ljubljani. V to ambulanto lahko pridejo pacienti fizično ali pa pošljejo izvide in jim nato svetujemo, kako konopljo umestiti v njihovo obstoječo terapijo. Ustanovili smo tudi kanabinoidno kliniko, ki je na voljo za paciente iz vse Evrope, veseli pa me tudi, da nam je uspelo v Medical centru Rogaška v sklopu petih zdraviliških programov vključiti terapije s kanabinoidi. To pomeni, da pacient dobi celoten pregled, posvetovanje z zdravnikom, pregleda se mu kri in vpeljejo natančni odmerki izdelkov iz konoplje, vmes opravi še en pregled pri zdravniku, na koncu se opravi evalvacija učinkov jemanja kanabinoidov,« je razložila.
Poleg naštetega si sogovornica šteje v čast, da so na samostojni visokošolski instituciji Alma Mater Europea uvedli izbirni predmet uporaba konoplje in kanabinoidov v medicini, ki si ga študenti podiplomskega študija zdravstvenih ved vsako leto izberejo. Majhna stvar ni niti knjiga Konoplja v medicini, ki jo je sogovornica leta 2019 izdala v nemškem jeziku, leta 2020 v slovenskem in leta 2021 v hrvaškem, letos si prizadeva, da bi izšla še v angleškem. »Seveda si v čast štejem tudi konopljino hiško v Gornjih Petrovcih. Lani junija smo jo uradno odprli, postavljena pa je bila v okviru projekta Las Goričko. Inštitut Icanna je bil sploh prvič uspešen na kakšnem razpisu in dobil sofinancerska sredstva. V hiški opravljam analize olj,« pove Bagarjeva, ki se v izboru za Slovenko leta veseli tudi možnosti sestanka s predsednico države Natašo Pirc Musar. »Predsednica je pravnica in upam, da bo imela kakšen predlog, kako bi lahko pri nas začeli spreminjati zakonodajo na področju konoplje, da bi bila bolj smiselna. Že to, da bi lahko prišli do izobraževanj za zdravnike in da bi lahko začeli uvažati izdelke za lekarne, bi bil velik korak. Upam, da nam bo uspelo vsaj nekaj, sicer delamo največjo krivico pacientom,« je še dejala Tanja Bagar.
To so preostale kandidatke
Ob Zverovi in Bagarjevi je v igri za naziv Slovenka leta 2023 še devet žensk. Ivana Djilas, režiserka, pisateljica in aktivistka, ki pogosto govori o neprijetnih stvareh, tabuiziranih temah in stiskah. Jožica Frigelj, učiteljica starega kova, ki se znajde v digitalnem svetu, prisega pa na pristne odnose. Je tudi raziskovalka in nosilka naziva učiteljica leta. Marjanca Jemec Božič, ilustratorka, ki že sedem desetletij sodeluje z revijo Ciciban, ob njenih ilustracijah so odraščali številni Slovenci. Romana Lesjak, županja Črne na Koroškem, ki je z neuklonljivo voljo zajezila obup po avgustovskih poplavah. Masayah, raperka, umetnica in divja upornica, ki upa ostro opozarjati na to, kar je v družbi narobe. Ana Petrič, ki že več kot 18 let spreminja področje socialnega varstva in se bori za višje normative in boljše delovne razmere zaposlenih v domovih. V igri za naziv pa so še Maja Plaz, predsednica Društva SOS telefon, kjer lahko najde oporo vsaka ženska, nad katero je kdaj dvignil ali še dviga roko nasilnež. Marija Vegelj Pirc, pionirka slovenske psihoonkologije in soustanoviteljica Društva onkoloških bolnikov Slovenije, ambasadorka Fundacije FIHO in prejemnica državne medalje za hrabrost, ter Karmen W. Švegl, ki je naša najbolj znana poročevalka z vojnih in konfliktnih območij.
Glasovanje poteka do vključno 20. februarja, glas pa lahko oddate prek kupona iz Jane ali katere od drugih izdaj skupine ali prek https://slovenkaleta.si/ .