Namen tega dne, ki smo ga v Sloveniji letos zaznamovali tretjič zapored, je predstaviti številne možnosti uporabe prehrambenih izdelkov, ki pogosto ostanejo neporabljeni. Na šoli so tako posameznike spodbujali k zmanjševanju in preprečevanju nastanka zavržene hrane. Kot je dejala Damjana Pondelek iz OŠ Kapela, si tudi izobraževalne ustanove prizadevajo za ta cilj, obenem pa spodbujajo ponovno uporabo ostankov hrane in to želijo predati tudi učencem. Na šoli so tako na primer merili količino zavržene hrane pri malici in kosilu, kar je učence spodbudilo k temu, da bi bilo odpadne hrane čim manj.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KOLUMNA) Bo za predavalnice dovolj fina le angleščina?
V praksi to pomeni, da bi lahko slovenski profesorji slovenskim študentom predavali v angleščini. In to podpirajo tudi rektorji vseh štirih slovenskih univerz. Razlog kakopak tiči v denarju. Tragikomedija, zaradi katere bi se veliki možje jezikoslovja verjetno obračali v grobu.
"Ob dnevu brez zavržene hrane so učenci podpisali zaveze za manj zavržene hrane, ki so jih pripravili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, s katerimi bodo pripomogli k zmanjševanju količin zavržene hrane in k ustvarjanju boljšega sveta," je še dodala Pondelkova.
