Tudi v Pomurju ornitologi zaznavajo pestrost in množičnost ptic, še posebej v prostoru ob reki Muri in na Goričkem. V naši pokrajini lahko ponekod najdemo tudi več kot sto vrst ptic. Da bi ptice Slovenije bolje spoznali, je lani Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) ob svoji 40-letnici izdalo monografijo Atlas ptic. Podrobneje predstavlja raznovrstnost ptičje populacije, številnost, kje vse živijo in gnezdijo, katere gnezdilke so bile na novo odkrite, katere so ogrožene ter druge zanimive podatke iz ptičjega sveta.
Atlas ptic je velikega pomena za slovensko ornitologijo in vse, ki radi opazujejo ptice v naravi in poslušajo njihovo petje ali oglašanje, je povedala biologinja in varstvena ornitologinja Katarina Denac in podrobneje predstavila, kako je atlas nastajal. Terenski del priprave knjige je trajal 15 let, v to je bilo vključenih kar 632 popisovalcev, ki so si med seboj razdelili celotno območje Slovenije. Prikazano je tudi, kaj se je spremenilo v 25 letih, saj je zadnji atlas ptic izšel leta 1995. Poudarila je, da gnezdišč niso povsod natančno določili, da jih ne bi kdo na podlagi tega iskal, vznemirjal ptic ali celo uničeval njihovih gnezd, kar se je v preteklosti, tudi zaradi želje po dobrih fotografijah, dogajalo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Pestrost ob Muri in na Goričkem velika
Pestrost ptic ob Muri in na Goričkem je velika, največja je v pasu obrečnih gozdov in poplavnih območij. Tam, kjer so površine bolj intenzivno obdelane, kjer je krajina bolj monotona in so njive brez mejic ali zaplat grmovja, je ptic manj in tudi raznovrstnost je manjša, razloži Denačeva, ki ptice Pomurja zelo dobro pozna. V teh krajih se pojavljajo mnoge vrste, ki so glede varstvenega vidika zelo pomembne in so varovane v okviru Nature 2000. Take so na primer na območju ob reki Muri mali martinec, mali deževnik, vodomec, belorepec, črna štorklja, na Goričkem pa veliki skovik, smrdokavra in hribski škrjanec.
Žal za vse te vrste razen za belorepca ugotavljajo, tako ornitologinja, da njihove populacije upadajo. Na Goričkem zelo verjetno tudi zaradi krčenja travnikov. Ponekod so se na račun travnikov razširile njive, nekatere vrste, kot je hribski škrjanec, ki so gnezdile na travnikih, pa imajo zdaj gnezda na njivah. Nekaterim vrstam ustrezajo naravno suhi travniki z redko in suho vegetacijo, če so travniki močno pognojeni, pa je vegetacija bujna. Zato ptice gnezdijo na golih zaplatah njiv, kjer lahko ustvarijo gnezda ali izvalijo jajca. Razloži tudi, da suša za zdaj še ni tako problematična za ptice, ki se hranijo z žuželkami, ki jim ustreza bolj toplo in suho podnebje. Če bo šlo v ekstreme, doda, in bo manj hladnih in več toplih obdobij, pa se bodo žuželka razvile prej, kot bodo potrebe ptic po hrani. Sršenar, ugotavljajo znanstveniki v državah na severu, se na primer hrani z osami, ko pride iz Afrike in začne gnezditi, pa je glavni razvoj os že mimo in zato nima več dovolj hrane, da bi prehranil mladiče.
Zakaj je populacija pol manjša
Podatki popisa kažejo, da so najpogostejše gnezdilke v Sloveniji ščinkavec, črnoglavka in taščica, četrtina teh ptic živi pri nas. Od zadnjega sistematičnega popisa so odkrili tudi šestnajst novih gnezdilk, med drugim rjavo čapljo, pritlikave tukalice, črnoglavega galeba in kormorana, nekaj ptic domnevno gnezdi pri nas, so pa tudi vrste, ki jih niso več zasledili.
Katarina Denac je predstavila tudi nekaj zanimivih vrst ptic, ki jih lahko srečamo pri nas v Pomurju. V severovzhodni Sloveniji je med drugim domovanje poljskega škrjanca, nekoč je bila populacija velika, v zadnjih desetih letih pa se je zmanjšala za polovico. Eden od pomembnih razlogov za to je, da ni več primernih žitnih polj, kjer so te ptice gnezdile. Ornitologi se tudi sprašujejo, koliko in ali sploh še kaj je v naravi jerebic, saj se te v zadnjem času množičneje gojijo in potem spuščajo v naravo. Na Ledavskem jezeru lahko vidimo tudi sivo gos, ki so jo prvič opazili pred nekaj leti, pričakujejo pa, da bi lahko na jezeru srečali belo čapljo.
Ob Muri in na Goričkem, predvsem tam, kjer so stari hrasti s svojim grobim lubjem, za katerim se skrivajo žuželke in s tem hrana, gnezdi srednji detel. Ker je vse več golosekov, eden takih je tudi Črni log ob avtocesti pri Veliki Polani, je vse manj habitata za detle, zato njihova populacija iz leta v leto upada. »Gozdovi se krčijo tudi ob gradnjah cest in avtocest in absurdno je, da država namenja več sredstev za uničevanje habitatov kot njihovo ohranjanje,« poudarja Denačeva.