Da smo Vladimirja Vlaškalića povabili v naš podkast prav zdaj, ni naključje, saj se njegovo ime v teh dneh veliko pojavlja na kulturnih straneh medijev. Nastopa namreč v eni izmed glavnih vlog v predstavi In ljubezen tudi, ki so jo po romanu Draga Jančarja premierno postavili na oder v mariborski Drami in doživlja velik odmev. Za Vlaškalića je to v nekaj letih druga vloga v velikem gledališkem projektu, ustvarjenem po Jančarjevi literarni predlogi. Igral je tudi v predstavi To noč sem jo videl in za tisto vlogo prejel Borštnikovo nagrado. Obema predstavama je skupno to, da se dogajata med drugo svetovno vojno, odpirata boleče rane iz slovenske polpretekle zgodovine, na neki način pa sta si podobna tudi Vlaškalićeva lika – pri gledalcih vzbujata mešane občutke, po eni strani sočustvovanje, po drugi odpor. Našega gosta smo vprašali, kako se sam počuti pri tem, ko večkrat igra precej temne like.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Rekorder Mitja Mörec ostaja na Dunaju
Pogodbo z dunajskim drugoligašem Florisdorfer AC je podaljšal do poletja 2027.
Ker se marsikateri Pomurec Vladimirja Vlaškalića spomni po njegovih gledaliških začetkih, ki jih je naredil na odrskih deskah v domači Murski Soboti, se seveda v pogovoru nismo mogli izogniti zlatim časom gledališke skupine Torpedo. Zanjo Vlaškalić pove, da mu je dala veliko osnov za igralsko kariero, da bi še kdaj videli na odru legendarno predstavo Metek f čelo, pa najbrž ni veliko možnosti. Ali pač?
Rojeni Sobočan zadnja leta živi v Mariboru, na katerega se je sprva težko navadil. Da je odmaknjen od centra, je po njegovih besedah tudi eden od razlogov, da ne sprejema ponudb za nastopanje v filmih in nadaljevankah, za zadnje pa tudi odkrito pove, da ga ne zanimajo.
Več pa v pogovoru.