V Sloveniji že več mesecev teče burna razprava o tem, ali bi morali uvesti kavcijski sistem za embalažo pijač. Pri tem gre za to, da bi potrošniki v trgovinah ob nakupih pijač plačali kavcijo, ki bi jo dobili nazaj, če bi vrnili prazne plastenke in pločevinke. Kavcijski sistem najbolj podpirata industrija pijač in nevladna organizacija Ekokrog, njegovo uvedbo podpirajo tudi na ministrstvu za okolje.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Panvita Pomgrad tudi na povratni tekmi izgubila
Odbojkarji Panvite Pomgrada so v športni dvorani Osnovne šole I v Murski Soboti odigrali povratno tekmo šestnajstine finala evropskega pokala Challenge proti finski ekipi AKAA Volley. Tako kot prvo so tudi drugo tekmo izgubili z 0 : 3 (17 : 25, 18 : 25, 22 : 25).
Kot poroča portal necenzurirano.si, je ministrstvo, ki ga vodi Bojan Kumer, preslišalo številna opozorila nasprotnikov, da bi bil kavcijski sistem slab za okolje in ljudi. "Zbornica komunalnega gospodarstva, trgovinska zbornica, mali trgovci in drugi opozarjajo, da že obstoječi sistem ločenega zbiranja odpadne embalaže deluje zelo dobro. Slovenija je danes med najuspešnejšimi državami v EU pri recikliranju plastične odpadne embalaže. Na tej lestvici je tudi pred 10 državami, ki imajo kavcijski sistem. Pri tem poudarjajo, da je ta drag in neučinkovit," piše portal. Ugotovili so, da bi bili zmagovalci kavcijskega sistema pijačarji, ki bi imeli glavno besedo pri tem, kako se bodo porabili milijoni, zbrani od potrošnikov. Zbornica ocenjuje, da bi uvedba sistema povprečnemu gospodinjstvu prinesla 230 evrov dodatnih stroškov na leto. Prav tako bi šlo za sanjski posel prodajalcev avtomatov za identifikacijo plastenk in pločevink in nekateri so tesno povezani s pijačarji.
Združenje industrije pijač, ki ga vodi prvi mož Radenske Marian Šefčović, je za portal dejal, da se za kavcijski sistem zavzemajo, ker želijo odpadno embalažo plastenk dobiti nazaj in jo reciklirati v nove plastenke. "A to po naših podatkih ne drži. V zadnjih letih namreč na trgu embalaže pijač ni bilo nobene krize. Plastenke in pločevinke so bile ves čas na voljo tako za nakup kot recikliranje. Motive pijačarjev tako precej bolje pojasni ekonomika kavcijskega sistema, ki bi jim letno prinašala milijone," tako necenzurirano.si. Navajajo, da bi v praksi kavcijski sistem izgledal tako, da ko bo potrošnik želel kupiti pločevinko ali plastenko pijače, bo moral plačati kavcijo. To bo lahko dobil nazaj, če bo ob naslednjem obisku trgovine s seboj prinesel rabljeno pločevinko ali plastenko, ki jo bo moral identificirati v posebnem avtomatu. A pri tem naj bi prišlo do prve težave. "Kaj se zgodi, če potrošnik ob nakupu pijače s seboj ne bo prinesel rabljene pločevinke ali plastenke? V tem primeru bo kavcijo obdržal trgovec. Eno od temeljnih pravil tega sistema namreč je, da ga dejansko financirajo kavcije, ki jih ljudje ne dobijo nazaj. Podatki iz Latvije kažejo, da tam brez vračila ostaja 15 odstotkov vseh kavcij. Četudi gre za zelo nizek odstotek, ki je drugod višji, to v denarju letno pomeni približno 5,5 milijona evrov."
V prispevku Bodo pri Kumru tujim pijačarjem dali večmilijonsko darilo, ki ga bomo plačali vsi? lahko preberete še, da bi v Sloveniji s tem denarjem v kavcijskem sistemu upravljalo zasebno podjetje v lastni proizvajalcev pijač in trgovcev. Pri nas je takšno podjetje Slopak, ki ga lastniško obvladujejo pijačarji in trgovci v tuji lasti: Pivovarna Laško Union, Fructal, Radenska in Mercator. Prav tako pa še odgovor, kaj bi Sloveniji na ravni celovitega upravljanja z odpadki prinesla uvedba sistema, ki bi stal na desetine milijone evrov, pri čemer bi velika večina tega stroška prešla na ramena potrošnikov.