Letošnja žetev je pred vrati. Pogoste padavine v tem tednu so sicer povzročile zamik žetve ječmena, vendar je ta v primerjavi s prejšnjimi leti tako zgodnejša. Kot je povedal Boštjan Ferenčak, specialist za poljedelstvo in ekološko kmetovanje pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu (KGZ) Murska Sobota, bo le nekaj sončnih dni po umiritvi tega padavinskega obdobja dovolj za začetek žetve najzgodnejših sort ječmena.
Temperature od februarja do aprila so bile dokaj visoke, to pa je vplivalo na zgodnejšo vegetacijo. »Opažamo, da je bila predvsem pri pozno sejanih posevkih in slabši kondiciji njiv zaradi visokih temperatur faza razraščanja krajša, zaradi tega so taki posevki danes redkejši. Nimajo namreč zadostnega števila rastlin na kvadratni meter.«
Največ na težjih tleh
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Ti glasbeniki bodo decembra nastopali ob soboškem drsališču
Nastopil bo tudi zmagovalec festivala Melodij morje in sonce.
Prepogoste padavine v fazi zorenja žit neugodno vplivajo na kakovost in količino pridelka. Že v času cvetenja se je pojavilo več bolezni na listni masi, zato se prezgodaj izgubi listna masa, zmanjša fotosintezna aktivnost, slabše se polni zrno. »Ker pa se deževje nadaljuje tudi v fazi zorenja žit, opažamo povečan pojav bolezni klasa. V večji meri se pojavlja fuzarium na zrnju, kar ima za posledico nižjo kakovost, zmanjša se tudi količina pridelka,« pojasnjuje Ferenčak.
Moča povzroča številne nevšečnosti tako pridelovalcem ozimnih žit kot drugih kultur. Največ škode povzroča na težjih tleh, kjer voda zaradi slabe prepustnosti predolgo zastaja na površini. Če voda predolgo stoji na njivi, se rastlina zaduši in propade, na propadli rastlini pa se razvijejo bolezni, ki se nato širijo. »Podobna težava kot pri drugih poljščinah je tudi pri koruzi. Največ težav je na težjih neprepustnih tleh. Če je voda prisotna na površini krajši čas, torej nekaj dni, koruza delno zaostane v raste, če pa gre za daljše obdobje zastajanja vode na površini, pride do zadušitve korenin in propada cele rastline,« pravi strokovnjak.
Predolgo zastajanje vode na koruznih njivah je stres za rastlino, kar se v kasnejših stopnjah razvoja lahko izrazi tudi kot povečan pojav koruzne bulave sneti. »Pri koruzi moramo vedeti, da se v tem času praviloma izvajata okopavanje in dognojevanje, kar pa zaradi stalnih padavin in posledično slabe nosilnosti ni možno. Kasneje, ko se bodo vremenske razmere stabilizirale, tega ukrepa ne bo možno več izvesti, ker bo koruza že prevelika,« opozarja specialist KGZ Murska Sobota.
Küčan: »Stanje je absurdno«
Moča pa ni edino, kar je letos prizadelo kmete. Na nekaterih območjih v Pomurju je bila že toča, ki je poškodovala pridelek, spomladi je prišlo do pozne zmrzali. Škoda po toči je odvisna od intenzitete in faze rasti posevka. »Žal je na nekaterih območjih tudi stoodstotna uničenost posevkov zaradi toče, škodo zaradi pozne spomladanske zmrzali pa opažamo na določenih posevkih žit v smislu, da so posamezni klasi prazni.«
Neugodne vremenske razmere pa niso težava le v Sloveniji, ampak tudi drugod po Evropi in svetu, kar bo vplivalo na svetovno letino žit. Kot je pojasnil Ferenčak, je naš trg z žiti sorazmerno majhen, zato v največji meri nanj vplivajo razmere v sosednjih državah. »Bolj kot vremenske razmere ima vpliv na trg in tržne razmere še vedno vojna v Ukrajini,« je še povedal.
Temu je prikimal tudi pomurski kmečki sindikalist Franc Küčan, ko smo ga povprašali po letošnjih odkupnih cenah žit. Kalkulacije so sicer že približno znane, odkupne cene bodo po borznih napovedih predvidoma za odtenek višje, kot so bile lani, vendar to ni pravi kazalec. »Problem namreč ni toliko v pšenici, prisotni na slovenskem trgu, ampak v moki. Nekatere evropske države še naprej kupujejo ukrajinsko pšenico, ker pa ta ne zadovolji parametrov pri moki, jo mnogi mlinarji mešajo s svojo moko, nato pa jo po nižjih cenah od konkurenčnih ponujajo na slovenskem trgu. Domači mlinarji imajo zato težave s konkurenčnostjo. Težava je v tem, da je žetev pred vrati, o cenah pa ni še nič konkretnega dorečeno. Stanje je res absurdno,« je še rekel Küčan.
