Več kot 3000 občanov Radenec je 20. novembra lani ob nadpovprečni, več kot 70-odstotni udeležbi odšlo na volišča in izvolilo 16-članski občinski svet, ki danes več ne obstaja. Čeprav je ob konstitutivni seji župan Roman Leljak, ki je na volitvah prepričljivo premagal protikandidata Tonija Žitka in dobil drugi mandat, napovedal sodelovanje brez klasičnih delitev na opozicijo in koalicijo, se je v praksi hitro pokazalo, da ta delitev bolj izrazita niti ne bi mogla biti. Težava je, da so občani politično moč v občinskem svetu enakomerno porazdelili: osem svetnikov je bilo del županove koalicije, osem jih je sestavljalo opozicijo. Osem proti osem je bil tudi najpogostejši izid na glasovanjih o domala vseh pomembnejših zadevah, ki jih je predlagal Leljak. Po velikih mukah mu je tako komaj, šele v tretjem poskusu, uspelo zagotoviti podporo proračunu za leto 2023, a iluzija sodelovanja se je hitro razblinila v nadaljevanju.
Z varnostniki na seji
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Pester dan za policiste, obravnavali osem prometnih nesreč in trinajst kaznivih dejanj
V preteklem dnevu so pomurski policisti obravnavali osem prometnih nesreč, v katerih so se tri osebe lažje poškodovale, trinajst kaznivih dejanj, kršitev javnega reda in miru na javnem kraju, poškodbo vozila na parkirišču in dvanajst primerov povoženja divjadi.
Politična razmerja v občinskem svetu so se zrcalila tudi v družbenem okolju radenske občine. Leljakovi glasni nasprotniki, na družbenem omrežju Facebook združeni pod profilom Enotni za občino Radenci, so stopnjevali pritisk in vseskozi opozarjali na domnevne nepravilnosti pri Leljakovem vodenju občine, med njimi in županom pa je celo počilo na eni izmed prejšnjih sej občinskega sveta, ko si je župan omislil zasebno varovanje. Začetek bridkega konca se je resno nakazal po sporni oktobrski seji, ko je prišlo, kar smo razkrili v našem mediju, do nesklepčnosti občinskega sveta. Takrat se je očitno Leljak začel zavedati, da še tri leta na tak način ne bo mogel vladati. Zadišalo je po razpadu občinskega sveta in po predčasnih volitvah. Do napovedanih odstopov svetnikov, k čemur je pozival Leljak, nato sicer še ni prišlo, saj je župan sklical novo sejo, na kateri je ponovno poskušal pridobiti podporo za rebalans letošnjega proračuna in sprejem novega, dveletnega proračuna v prvem branju. Ni šlo. Osem proti osem. Razočarani Leljak je napovedal, da je to njegov zadnji mandat, hkrati pa naj bi se znova sestal občinski svet zaradi sprejemanja potrebnega rebalansa. Toda dva dni po zadnji seji je Leljakov tabor sprejel drugačno računico. Občinski svet, kot so ga pred slabim letom izvolili občani Radenec, se po sedmih rednih sejah, dveh izrednih in eni dopisni v takšni sestavi ne bo več sestal.
Župan je namreč sporočil, da je sprejel devet odstopnih izjav svetnikov občinskega sveta, ki jih je v osmih dneh predal občinski volilni komisiji. Odstopilo je osem članov občinskega sveta, ki so tvorili županovo koalicijo, šest jih je članov njegove liste, po eden sta iz SDS in NSi. Poleg njih je odstopil tudi Janez Konrad iz svetniške skupine opozicijske Svobode. Ker je občinski svet sedaj v položaju, ko ni več sklepčen in pravno ne more sprejemati odločitev, je mandat prenehal celotnemu občinskemu svetu. Kaj sledi? Občinska volilna komisija je minulo sredo sklenila, da bodo predčasne volitve v občinski svet 7. januarja prihodnje leto. Pričetek volilne kampanje bo 7. decembra, vsi ostali postopki pa bodo začeli teči 20. novembra. Več kot 4000 volilnih upravičencev v radenski občini bo tako po dobrem letu dni moralo znova izvoliti 16 svojih predstavnikov in upati, da bo tokrat ena opcija vendarle dobila potrebno večino za vladanje.
Vse ponovno v rokah občanov
Župan je prepričan, da so svetniki z odstopom pokazali veliko srce, saj da so to storili v korist občanov. »Preprečili so štiriletno blokado, kakršni smo bili priča v sosednji občini Sveti Jurij ob Ščavnici v prejšnjem mandatu. V nasprotnem primeru bi se štiri leta mučili in nič delali,« je dejal za naš časopis in odgovornost prevalil na občane. »Nisem rešitelj radenske občine, ampak verjamem, da sem občino peljal v pravo smer in da bodo občani to prepoznali,« je samozavestno zatrdil. Z odstopom večine članov občinskega sveta je sicer prenehal mandat vsem članom občinskega sveta, nista pa prenehala mandata župana in nadzornega odbora občine. Kako si torej Leljak predstavlja županovanje, če se mu manever ne izide in bo na predčasnih volitvah večino v občinskem svetu dobila opozicija? Pravi, da je to stvar demokratičnega procesa in s tem ne bi imel težav. V tem primeru bo, kot zatrjuje, neprofesionalni župan, ki bo le »podpisoval akte, ki jih bodo z večino sprejeli v občinskem svetu«. Takšno dinamiko delovanja in vodenja občine si je sicer sila težko predstavljati in bilo bi presenetljivo, če ne bi vodila tudi v odstop župana. V vsakem primeru pa lahko sklenemo, da Leljak z novimi volitvami pravzaprav nima kaj izgubiti, saj večine tudi dosedaj ni imel, pridobi pa lahko vse. Možnost udobnega vladanja po svoji volji.
Tudi v opoziciji, ki jo neformalno vodi Bogdan Lesjak iz svetniške skupine Svoboda, so zadovoljni s takim razvojem dogodkov. »To je sedaj priložnost, da se ljudje odločijo, kaj je boljše zanje. Naj občani rečejo bobu bob,« meni Lesjak. Čeprav oba tabora seveda računata na pridobitev večine, je mogoč tudi identičen scenarij kot lanskega novembra, ko se je politična moč v občinskem svetu enakomerno porazdelila. Dobrih 20 tisoč evrov, kolikor približno stane občino izvedba lokalnih volitev, bi tako znova šlo v nič. Parna sestava občinskega sveta je v lokalni samoupravi prej izjema kot pravilo, saj omogoča točno takšno blokado, kot se je zgodila v tem mandatu. Občine si sicer same določijo število članov občinskega sveta, a so pri tem vezane na zakonodajo, ki predpisuje razpon glede na število prebivalcev v občini. Po tem pravilu bi radenski občinski svet lahko štel od 16 do 19 članov, za morebitno spremembo števila članov bi bilo treba novelirati statut, kar pa sedaj tako ali tako ni mogoče.
Konec polarizacije?
Miro Haček, politolog in politični analitik, meni, da situacija s predčasnimi volitvami v Občini Radenci ni nič posebnega. »Gre za rezultat pat položaja v občini, ko zaradi enakomerne razdelitve moči v občinskem svetu in pregloboke polarizacije oziroma nezmožnosti sodelovanja med obema stranema ni bilo možno sprejemati odločitev«, ocenjuje Haček, ki spominja, da so predčasne volitve v občinski svet, čeprav sila redke, v določenih primerih potrebne in je tudi v preteklosti v državi že prihajalo do podobnih situacij, kakršni smo sedaj priča v radenski občini. »V tem primeru je upati, da bodo nove volitve odpravile nastalo polarizacijo,« je poudaril politični analitik za Vestnik.