Kdo je po novem kmet?

Predlagana sprememba zakona je posledica revizije podpor na površino od leta 2016 do 2018, ki jo je opravila Evropska komisija. V reviziji so bile podane pripombe, ki so vezane na statusne rešitve. Kot izhaja iz obrazložitve predloga sprememb zakona, ni dovolj jasno opredeljeno, kateri subjekt v Sloveniji je kmet in kaj je kmetijsko gospodarstvo, ki ga kmet upravlja in na njem opravlja kmetijsko dejavnost.

V bistvu gre za uskladitev nacionalne ureditve s predpisi EU. Ti določajo, da je kmet subjekt, kmetijsko gospodarstvo pa objekt, s katerim kmet upravlja. Veljavni zakon o kmetijstvu ni dosledno ločeval subjekta od objekta. Po novem bo v zakonu jasno določeno, da je kmet subjekt, ki nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun. KMG-MID številka pa označuje objekt – kmetijsko gospodarstvo. Definicija kmetijskega gospodarstva določa enote kmetijskega gospodarstva tako, kot so določene v predpisih EU. Kmetijsko gospodarstvo tako obsega kmetijska in gozdna zemljišča, stavbe ali dele stavb, ki so v registru stavb evidentirane za kmetijsko rabo. To so skladišča, silosi, rezervoarji za kmetijske pridelke ali predelane pridelke, stavbe za bivanje in opravljanje storitev, kmetijska mehanizacija in oprema ter živali. Širše je opredeljena pravica kmeta do uporabe kmetijskih zemljišč. Pravico do uporabe ima kmet, če je lastnik ali zakupnik zemljišč. Dovolj je, če ima za uporabo zemljišč pridobljeno soglasje lastnika zemljišč ali drugo pravno podlago. Bistveno enostavnejša naj bi bila uporaba kmetijskih zemljišč v solastnini.

Problem neznanih solastnikov ali odseljenih lastnikov
Zakon predvideva odstop od več kot polovičnega soglasja za uporabo kmetijskih zemljišč zaradi neznanih solastnikov, odseljenih lastnikov na neznane naslove ali neznanih dedičev lastnikov na površinah planin, skupnih pašnikov, nedokončanih komasacij. Pri tem kaže opozoriti, da je predlagano rešitev treba razširiti na kmetijska zemljišča. S problemom neznanih solastnikov ali odseljenih lastnikov se srečujejo kmetje v Prekmurju, ki je bilo do konca prve svetovne vojne pod madžarsko sodno oblastjo, ki pri dedovanju ni ščitila dedičev nosilcev kmetijske dejavnosti na kmetijah, ampak se je posest delila med vse potencialne dediče. Tako je še danes veliko premoženjsko nerešenih zadev, ki so posledica prvega migracijskega vala Prekmurcev pred in po prvi svetovni vojni. So pa tudi problemi odseljenih lastnikov v poznejših migracijskih valovih. Iskanje odseljenih lastnikov po uradni poti lahko traja nekaj let, v večini primerov pa se konča neuspešno, še posebej ko gre za odseljene osebe v Ameriko ali Avstralijo. Če se to prej ni zaznavalo kot problem, pa je ta ponovno privrel na površje pri izvajanju komasacij.

Po predlogu zakona se kmet, ki je fizična oseba, imenuje kmet posameznik. Družinski član, ki se s soglasjem lahko pripiše h kmetu posamezniku, je lahko zakonec kmeta, zunajzakonski partner, partner kmeta v registrirani istospolni partnerski skupnosti. Lahko pa je tudi sorodnik v sorodstvu v ravni vrsti do vštetega tretjega kolena ter v sorodstvu po svaštvu do vštetega drugega kolena.

V predlagani spremembi zakona se ukinja avtomatičen prenos pravic in obveznosti iz ukrepov skupne kmetijske politike na novo fizično osebo, ki prevzame kmetijsko gospodarstvo od druge fizične osebe. Gre za razumljivo in uveljavljeno rešitev v razvitih evropskih državah. Predlog ne posega na področje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, te lahko še naprej vodijo družinski člani kmeta posameznika ali on sam. Pri vseh pa velja omejitev, da ne smejo biti registrirani kot podjetniki. Predlog ureja področje ekološkega kmetovanja. Ta s sprejetjem Uredbe EU o ekološkem kmetovanju leta 2018, ki bo stopila v veljavo 2020, prinaša kar nekaj vsebinskih sprememb na tem področju.

S predlaganimi spremembami Zakona o kmetijstvu, ki bodo v javni obravnavi do sedmega marca, se zaključuje del zgodbe o spreminjanju celotnega paketa kmetijske zakonodaje. V predlaganih spremembah je povzeta definicija kmeta posameznika in kmetijskega gospodarstva enostavna in jasna. Posredno z ukinjanjem avtomatizma pri prenosu pravic in obveznosti iz naslova ukrepov skupne kmetijske politike ščiti kmetijsko gospodarstvo kot temelj za pridelavo hrane. Zaenkrat sicer zaradi lastništva prenos upravljanja kmetijskega gospodarstva na drugega kmeta posameznika ni možen, je pa to možno pri kmetu posamezniku, ki obdeluje najeto kmetijsko zemljo. Pri samih definicijah verjetno ne bo prišlo do sprememb. Drugo (kar je izrednega pomena) – kmetje posamezniki so ne glede na velikost kmetije pred zakonom vsi enaki. S tem verjetno ne bo zadovoljna funkcionarska elita znotraj Kmetijsko gozdarske zveze Slovenije, ki si je prizadevala, da bi zakon imel posebno definicijo družinskega kmeta in tej t. i. družinski kmetiji zagotavljal poseben status. Sicer pa počakajmo do sedmega marca.