Ključni problem je, da kmetje niso v enakopravnem položaju pri najemanju državne kmetijske zemlje. Po njihovem prepričanju, se na velike gospodarske družbe s spremembo lastništva ne bi smela prenesti zakupna pravica za kmetijska zemljišča. Kot so povedali, na ta problem opozarjajo že drugič. Prvič so zahtevali spremembo zakonodaje ob ruskem prevzemu Perutnine. Zdaj naj bi bila ta ponovno na prepihu, saj naj bi jo kupovali francoski kupci. Zato so kmetje zahtevali, da se pri prenosu lastništva izvzame kmetijska zemlja. Izvzetje in morebitno sklepanje najemnih pogodb za dele zemljišč z zasebnimi kmeti se pomeni socialnega kolapsa, saj na nekaj več kot 4500 hektarjih dela okrog 120 redno zaposlenih.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Polanič se je umaknil iz aktivnega vodenja Skupine Panvita
Z nakupom največje hrvaške pekarske družbe ustvarjajo regijskega prvaka živilske industrije.
Kmetje po njihovi oceni zaradi pomanjkanja zemljišč ne morejo vzpostaviti normalnih kmetijskih gospodarstev s tremi delovnimi mesti na kmetijo. Tako velikemu delu mešanih kmetij manjka v povprečju deset hektarjev za normalno delo in prihodek. Zdaj kmetija ima v povprečju 40 hektarjev, potrebovala pa bi jih 50. Poljedelske kmetije pa bi za preživetje potrebovale najmanj sto hektarjev. Pomanjkanje kmetijske zemlje se že odraža na mlade prevzemnike.Ti se zaradi prevelike tržne izpostavljenosti ne upajo prevzemati kmetij, na katerih ne morejo optimalno gospodariti. Kako uspešni bodo pri uresničevanju svojih zahtev pa bo pokazal čas.