Pod vodstvom Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota je konzorcij osmih partnerjev, med katerimi so bili še kmetijsko gospodarstvo Damjana Kuzme iz Skakovec, kmetijstvo gospodarstvo Benjamina Alegra iz Podčetrtka, kmetijsko gospodarstvo Janka Kozela iz Motovilec, proizvodno in storitveno podjetje Pribinovina iz Šalovec, Biotehniška šola Rakičan, Kulinarično svetovanje Bine Volčič ter Kmetijsko-gozdarski zavod Celje, izvajal enoletni pilotni projekt Pitanje klavnih prvesnic lisaste pasme na višjo kakovost mesa in zorenje le-tega.
V pilotnem projektu so partnerji na sodelujočih kmetijskih gospodarstvih izvajali praktične poizkuse, ki so zajemali prirejo klavnih prvesnic lisaste pasme s skrbno načrtovanim obrokom, pridelavo travniške in njivske voluminozne krme, pridelavo metuljnice grško seno kot dodatek prehrani ter zorenje mesa klavnih prvesnic v zorilnici, hkrati so pripravili tri promocijsko-kulinarične dogodke, na katerih so uporabili suho zorjeno meso dveh krav, pitanih in zaklanih v okviru projekta.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KOLUMNA) Slaba vest in boleč spomin
Svetnik se svojega greha zaveda in ga prizna, nesvetnik pa se ga zaveda, a ga zanika.
Prvi dogodek je potekal na sejmu Agra, kjer so projekt predstavili obiskovalcem sejma, drugi je bil namenjen projektnim partnerjem, tretji pa pomurskim gostincem, zadnja dva sta potekala na posestvu Monstera v Motovilcih pri kuharskem mojstru Binetu Volčiču.
Suho zorjeno meso iz kmetije Kuzma so pripravljali na prvem kulinaričnem dogodku v Motovilcih, suho zorjeno meso iz kmetije Alegro iz Podčetrtka pa so pripravljali na tretjem oziroma zadnjem promocijsko-kulinaričnem dogodku. Kuharski mojster Bine Volčič je osmim pomurskim gostincem predstavil razliko med suho zorjenim mesom in mesom, ki ga je možno kupiti v trgovini, prav tako je pokazal različne tehnike priprave mesa na odprtem ognju, katerega zagovornik je. Kot je povedal, so gostinci, kar se tiče uporabe in priprave zorjenega mesa, dobro podkovani, kar se tiče uporabe odprtega ognja, pa vsi nimajo niti te možnosti oziroma pogojev, da bi jedi pripravljali na tak način.
Ta je gostom med drugim postregel s tatarskim biftkom iz pljučnega fileja, začinjenega s soljo, poprom in olivnim oljem ter dopolnjenega z dimljeno majonezo, hrenom in vloženim bezgom.
Kot je pojasnila Karmen Jerič, vodja projekta iz KGZ Murska Sobota, so želeli v projektu pokazati, da meso pitane klavne prvesnice ponuja višjo kakovost v primerjavi z mesom klasično pitanih drugih kategorij lisastega goveda, sveže in suho zorjeno meso te kategorije živali pa lahko enakovredno postavimo ob bok mesu mesnih pasem.
Več o projektu in dogodku pa v prihodnji številki Vestnika.
