V državnem zboru sta ta hip ključna dokumenta, ki nam dajeta odgovor na vprašanje, kam bo država v letih 2025 in 2026 usmerjala sredstva. Finančni minister Klemen Boštjančič je po sprejetju proračunskih dokumentov v vladi kot rdečo nit izpostavil jasno usmeritev v krepitev gospodarstva, zdravstva, znanja, inovacij ter stanovanjske in podnebne politike. Sredstva so predvidena tudi za obnovo po uničujočih poplavah in za prenovo sistema plač v javnem sektorju.
Katerim projektom se obeta negotova prihodnost?
Za leto 2025 je načrtovanih 15,2 milijarde evrov prihodkov, kar je za 4,6 odstotka več, kot je bilo predvideno do sedaj, medtem ko bodo odhodki narasli na 17,1 milijarde evrov, kar pomeni 1,9 milijarde evrov primanjkljaja oziroma 2,6 odstotka bruto domačega proizvoda.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Leto pozneje naj bi se ta primanjkljaj zmanjšal na 1,2 milijarde evrov oziroma 1,7 odstotka bruto domačega proizvoda, pri čemer bodo prihodki zrasli na 15,9 milijarde evrov, odhodki pa bodo ostali na enaki ravni.
Ključne prioritete ostajajo vlaganja v infrastrukturo, digitalizacijo, trajnostni razvoj ter stanovanjske rešitve, a to nam prav veliko ne pove. Kako konkretno namerava torej država porabiti denar v Pomurju in še pomembneje, kateri pričakovani projekti so deležni proračunskega reza in prestavljeni v nepredvidljivo prihodnost?
Zamiki pri obnovah cest v Pomurju
Če pogledamo na obnove in rekonstrukcije državnih cest v Pomurju, lahko za vsak projekt, ki je bil v prihodnjem letu ali dveh predviden za izvedbo, najdemo kakšnega, ki ne bo imel te sreče.
Večmilijonska ureditev ceste Lendava–Pince bo prihodnje leto prišla na vrsto, kar je bilo znano že prej, na čas po letu 2028 pa se je zamaknila ureditev ceste skozi Markišavce, kar je močno razočaralo vodstvo soboške občine, ki je pričakovala izvedbo projekta v naslednjih dveh letih. Če se bosta uredila cesta in križišče v središču Ljutomera, je v več ali manj neznano prihodnost prestavljena obljubljena rekonstrukcija problematične ceste Grabonoš–Radenci.
Tudi rekonstrukcija križišča v Radencih nima svetle prihodnosti, saj je predvidena po letu 2028. Glede zamika teh projektov ima veliko povedati tamkajšnji župan Roman Leljak, ki s prstom kaže na obljube lokalnega odbora Gibanja Svoboda. V proračunu za naslednje leto ravno tako ni videti, da bi bila rezervirana sredstva za ureditev državne ceste Martjanci–Dobrovnik med Bogojino in Filovci.
Povsem možno je sicer, da so kakšne investicije skrite pod drugimi postavkami, kot je denimo redno vzdrževanje cest. Ureditev ceste Petanjci–Gederovci naj bi se izvedla v letu 2026, cesta Gederovci–Murska Sobota, odsek Rankovci, pa šele v letu 2027.
Vzhodna obvoznica ostaja, a brez vidnega pospeška
Eden največjih in težko pričakovanih projektov je prav gotovo soboška vzhodna obvoznica, ki po pregledu proračunskih dokumentov ostaja v načrtih. V letu 2025 je za obvoznico, katere skupna vrednost je 33,6 milijona evrov, rezerviranih 3,9 milijona evrov. Od tega naj bi država prispevala slaba 2,5 milijona evrov, soboška občina 923 tisočakov, moravskotopliška pa pol milijona evrov. Deleža občin, kot kaže, zajemata njun prispevek pri gradnji sebeborskega zadrževalnika. Obvoznica naj bi bila sicer glede na načrt razvojnih programov dokončana v letu 2028.
»Obljubljali so pospešek in da bodo stroji zabrneli v letu 2025. To se bo očitno res zgodilo, a za naslednje leto je predvidenih le okoli 10 odstotkov celotne vrednosti projekta, kar kaže, da ne gre za resnejši pristop k projektu,« je kritičen pomurski poslanec Jožef Horvat iz vrst Nove Slovenije (NSi), ki poudarja, da za vse načrtovane proračunske izdatke po letu 2025 tako ali tako nima smisla izgubljati besed, saj so še »v oblakih« in bodo predmet sprememb.
Tudi zaradi novega fiskalnega pravila, ki bo začelo veljati v Evropski uniji.
Bo Pomurje zopet zapostavljeno?
Horvata skrbi predvsem projekt nasipov ob reki Muri, saj so sredstva tako za levi kot desni breg reke Mure sicer predvidena, a po izračunu manjka 12 milijonov od 40 milijonov, kolikor jih je bilo pridobljenih za projekt v okviru načrta za okrevanje in odpornost. Ne duha ne sluha pa ni o projektu namakanja iz reke Mure, ki je brez finančnega vira še naprej več ali manj obsojen na životarjenje po predalih.
Poslanec, doma iz Žižkov, je ravno tako razočaran, da v proračunskih dokumentih ni videti, da bi v naslednjih dveh letih prišlo do adaptacije objekta, ki ga je država v Črenšovcih odkupila za potrebe vzpostavitve doma starejših. Bosta pa, kot je razvidno, v dvoletnem obdobju zaživela domova starejših, ki sta predvidena v Kobilju in Dobrovniku. V enakem obdobju so predvidene še rekonstrukcije zdravstvenih domov v Ljutomeru in Lendavi, gradnja strelišča v Apačah in prva faza kanalizacije na Vaneči v puconski občini, če naštejemo nekaj večjih investicij.
Mešani občutki
Ni videti, da bi proračun zajemal gradnjo protipoplavnega centra v Murski Soboti, čeprav je na postavki »odpornost na nesreče« še nerealiziranih skoraj 130 milijonov evrov, ki so predvideni do leta 2028, in bi se tako lahko ta projekt skrival tam. Končno bo očitno prišlo tudi do gradnje telovadnice pri Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota, saj je prihodnje leto za to načrtovanih 2,8 milijona evrov.
»Pozdravljam, saj nam to ni uspelo. Toda, pozor. V načrtu razvojnih programov za vsa prihodnja leta ni predvidenega denarja, čeprav je projekt ocenjen na več kot 9,6 milijona evrov,« pripomni poslanec, ki ima po prvi analizi mešane občutke glede načrtovanih proračunskih izdatkov v Pomurju.
Tako napoveduje, da bodo do obravnave v matičnih odborih zagotovo pripravili proračunske amandmaje, četudi je sila malo verjetno, da bi jih koalicija podprla. Letos je, kot še opozarja izkušeni poslanec, Pomurje z naskokom na zadnjem mestu med regijami, kar se tiče državnega financiranja projektov.
»Iz Pomurja v državne blagajne letno prispevamo približno 600 milijonov, nazaj pa dobimo okoli 5 do 8 odstotkov tega,« ponazori poslanec.