Na Tišini so se sestali predstavniki ustanoviteljic vodovodnega sistema B, Dravskih elektrarn in predstavniki društev Moja Mura. Temeljni problem je vprašanje, kakšen vpliv bi elektrarna na Muri imela na vodna zajetja pitne vode – Krog, Črnske meje, iz katerih se oskrbujejo občani soboške upravne enote s pitno vodo, aobčine ustanoviteljice Vodovodnega sistema B, samo vodstvo podjetja in predstavniki civilne družbe nanj nimajo odgovora. Jasnih odgovorov ni niti o morebitnem vplivu na rezervno zajetje pitne vode pri Dokležovju. V okoljskem poročilu, ki je bilo neka j časa javno objavljeno na portalu Ministrstva za okolje in prostor (MOP), je bilo navedeno, da bo izgradnja HE na Hrastju – Moti znižala nivo podtalnice za 60 cm. Kot je povedal tehnični direktor javnega podjetja Vodovodni sistem B Boštjan Zver okoljsko poročilo ne vsebuje smernic za zaščito pitne vode, kot tudi ne možnih posledic na vire pitne vode, če do padca podtalnice dejansko pride. Na nobeni strani ni jasnega odgovora, za koliko se bodo zmanjšale zaloge pitne vode.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V Kančevcih slovesno ob srebrni maši brata Milana
Župnik Milan Kvas je novo mašo opravil leta 1999, v Kančevce je prišel leta 2016.
Drugo, še pomembnejše vprašanje, je, kako bo vodovod lahko zagotavljal zdravo pitno vodo ob takem padcu podtalnice. Po njegovi oceni bi v okoljskem poročilu morali biti jasno opredeljeni vplivi nesaniranega odlagališča odpadkov na Hrastju – Moti kot tudi negativni vplivi odloženih odpadkov v opuščenih gramoznicah v Krogu. Zato je izpostavil, da je nujno, da se podjetje Vodovod sistema B vključi v pripravo okoljske dokumentacije kot stranka v postopku.
Direktor Dravskih elektrarn Andrej Tumpej je bil presenečen, da je bilo okoljsko poročilo umaknjeno s spletne strani MOP. Opozoril je tudi, da niso objavljene niti spremembe in nekatere študije, ki kažejo nekoliko drugačno sliko od zdaj znane. Po novih modelnih študijah – ob upoštevanju določenih ukrepov - je predviden padec podtalnice le za deset centimetrov. Jože Ratej iz Inštituta za rudarstvo, geotehnologijo in okolje je priznal, da so prve modelne študije kazale na padec podtalnice za 60 centimetrov, s korekcijo in predvidenimi tehničnimi ukrepi pa je zadnji podatek 10 centimetrov.
To je potrdil tudi Željko Blažeka iz mariborskega Inštituta za ekološki inženiring, ki je delal tudi vodno študijo pri oskrbi s pitno vodo za sistem B.
Andrej Komat je poudaril, da problema ni mogoče obravnavati parcialno, ampak je potrebno upoštevati celoten vodni korg na državni ravni, ne samo na lokalni.
Temeljni problem ni 60 ali 10 centimetrski padec podtalnice. Ključno je, da se cela zgodba vrti zgolj na tehnični ravni. Tu ni nobenega dvoma, da imata tako rudarska kot geološka stroka pri roki tehnične ukrepe, s katerimi lahko regulirata vplive na nivo podtalnice. V tem trenutku vsebina okoljskega poročila, ki več ni dostopna javnosti, ne zajema meteoroloških, agronomskih in bioloških študij. Za vodno zajetje je problematičen že deset centimetrski padec podtalnice, če vemo, da imamo izhlapevanje 800 milimetrov, kar presega letno povprečje padavin. Kmetijski sektor ob tej rešitvi ponovno izgublja namesto pridobiva, saj brez dviga ravni podtalnice ne more pričakovati pozitivnega učinka namakanja. Presenetljivo je, da se v razpravi ni nihče spomnil na, v zadnjem obdobju v javnosti vse bolj prepoznavnega profesorja biologije na ljubljanski Biotehniški fakulteti Mihaela Jožefa Tomana, ki opozarja, da tovrstnih posegov ni mogoče načrtovati brez predhodnih bioloških in kemijskih monitoringov.
