S tem so poleg predstavitve pomena njegovega dela za Prekmurje in slovenstvo, v knjižnici napovedali tudi dogajanje ob 100 obletnici združitve prekmurskih Slovencev k matičnemu narodu, ki bo prihodnje leto. Razstavo je pripravila jezikoslovka in domoznanka dr. Klaudija Sedar, gradivo za razstavo pa je črpala v obsežnem arhivu knjižnice.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Jožef Klekl st. se je rodil na Krajini leta 1874, šolo je obiskoval na Cankovi in na Madžarskem, kjer je študiral tudi bogoslovje. Kot duhovnik je služboval v različnih krajih, med drugim tudi pri dr. Francu Ivanocyju na Tišini, kjer je razvil svoj življenjski program in idejo, da si bo prizadeval za vernost in narodne pravice prekmurskih Slovencev. Klekl st. se je kmalu, že leta 1910 upokojil, in se potem v naslednjih treh desetletjih aktivno posvetil pisanju in periodičnemu tisku, ki je z njim doživel pravi razcvet.
Tisk je razumel kot pomemben pripomoček za ozaveščanje in ohranjanje narodne zavesti, Klekl st. pa je bil tudi eden vodilnih duhovnikov, ki so v tistem času Prekmurce narodnostno prebujali in poudarjali, da so prekmurski Slovenci Slovenci in ne Madžari. Med drugim je urejal Kalendar srca Jezušovega, Marijin list in Novine, za te časnike in druge je tudi pisal.
Napisal je tudi načrt avtonomije za Slovensko krajino (Prekmurje), ki so ga 14. januarja 1919 v Črenšovcih soglasno sprejeli in podpisali tudi drugi prekmurski duhovniki in kaplani. Od leta 1920 do 1929 je bil narodni poslanec Slovenske ljudske stranke v beograjskem parlamentu.
