Zgodba Marije in Ernesta (njuni pravi imeni sta znani uredništvu) je podobna mnogim drugim na Goričkem. Ona je ostajala doma in skrbela za otroke ter stare starše, ob tem pa delala na majhni kmetiji. Mož ji je pri tem pomagal, ko ni bil na sezonskem delu. Zdaj sta stara osemdeset let in malo čez, ona pogosto v bolniški postelji, on manj, četudi pri teh letih ni več trdnega zdravja. Zaradi petnajstih let delovne dobe, kolikor je je nabral z občasnim delom, zdaj prejemata 190 evrov pokojnine, kar je njun edini dohodek. Sama živita v hiši, saj so se otroci odselili drugam. Občasno pridejo na obisk, ampak enako kot starši živijo v pomanjkanju in komaj preživljajo svoje družine. Podobno življenjsko zgodbo ima tudi Rozalija. Mož je bil zaposlen v Avstriji, sama pa je doma skrbela za starše. Dobro jim je šlo tako, dokler se mož pri štiridesetih letih ni ponesrečil na delu v Avstriji in umrl. Rozalija je ostarela sama v hiši in zdaj živi z 290 evri pokojnine, ki jo prejema po možu. Tem ostarelim veliko pomagajo prostovoljci, ki delujejo kot člani programa Stari za starejše, ki ga izvajajo upokojenska društva, spodbudili pa so jih k temu, da so se obrnili po pomoč na center za socialno delo.
V veliki materialni stiski se je znašla tudi mlada družina, v kateri je mati že nekaj časa brez službe, potem pa jo je izgubil še oče in tako se je družina z dvema osnovnošolskima otrokoma znašla v situaciji, ko nima za preživetje. Zakonca sta prišla skupaj na murskosoboški CSD, saj tudi skupaj skrbita za gospodinjstvo in otroke, in pri tem jima je bilo zelo hudo. Čeprav družina živi na vasi, je njen dom v večstanovanjskem bloku in tako nima možnosti, da bi stroške bivanja delila še s kom, kot je to pogosto v večgeneracijskih družinah na vasi. Družini, ki prejema denarno pomoč in otroške dodatke, so na CSD takoj pomagali še z odobritvijo izredne denarne socialne pomoči in s paketi hrane, ki so jih imeli ravno takrat na razpolago. Otrokom so pomagali z ureditvijo dodatne materialne pomoči prek botrstva in jim podarili še vstopnice za kopanje, ki so jih imeli na voljo.
Gospodarska rast ne pomaga
To so resnične zgodbe resničnih ljudi, ki živijo med nami in nimajo veliko koristi od gospodarske rasti. Sami velikokrat tudi težko sledijo hitremu tempu in pričakovanjem sodobnega časa in se zato ne zmorejo sami dvigniti z družbenega dna. To zaznavajo tudi na murskosoboškem CSD. Socialnih in materialnih stisk je bilo lani več kot v letu prej. »Zelo težko živijo stari ljudje, bolni in družine z nizkimi dohodki ter enostarševske družine, zaznavamo pa tudi revščino med zaposlenimi. Ti najpogosteje potrkajo pri nas in prosijo za izredne denarne socialne pomoči. Na vse te stiske pa se na žalost vežejo tudi druge stiske. Lani so pri nas porasle duševne stiske, več je nasilja, zaznavamo pa tudi več zasvojenosti. Ob tem pa programov za zmanjševanje nasilja in zasvojenosti v naši regiji primanjkuje,« ugotavlja Nataša Meolic, direktorica CSD Murska Sobota.
Več socialnih pomoči
Murskosoboški CSD je lani izdal za devet odstotkov več odločb za pravice iz javnih sredstev kot v letu prej, na kar je delno vplivala tudi spremenjena zakonodaja. Umaknjene so bile določbe zakona o zaznambi premoženja pri prejemnikih varstvenega dodatka in denarnih socialnih pomoči, znižal pa se je tudi cenzus za uveljavljanje pravice do subvencioniranega kosila.
S tem se je število obravnavanih vlog za varstveni dodatek na CSD lani povečalo za kar 80 odstotkov, 47 odstotkov več družin pa je bilo upravičenih tudi do subvencije za kosilo.
Povečalo se je tudi število prejemnikov rednih in izrednih denarnih socialnih pomoči, število zadnjih se skokovito poveča v času poračunov na primer električne energije. Daniela Cug, pomočnica direktorice CSD Murska Sobota in vodja enote za denarne socialne pomoči, je povedala, da so lani v vsem letu odločali o 4.400 vlogah za izredno denarno socialno pomoč, v tem letu pa so imeli že nekaj čez tisoč vlog. Za zmanjšanje materialnih stisk in preprečevanje revščine pa CSD Murska Sobota po pogodbi z občinami izdaja tudi odločbe o občinskih pomočeh. Lani so izdali 1.267 odločb, kar je 15 odstotkov več kot leto prej.
