Na živinorejsko usmerjeni kmetiji Roškar v Kokolajnščaku pri Svetem Juriju ob Ščavnici so pred dobrimi tremi leti pričeli s predelavo domačega mleka v okusne mlečne izdelke. Uredili so prostore za predelavo in hladilnico, glavno delo na tem področju pa je prevzela takrat sedemindvajsetletna Martina Hrga Roškar, katero je za predelavo navdušila mama in jo tudi največ naučila. Martina je svoje znanje izpopolnila tudi z obiskovanjem posebnih tečajev, sama pa pravi, da se »največ naučiš sam«.
Za lastno proizvodno mlečnih izdelkov sta se odločila po tistem, ko je Boštjan Roškar prevzel domačo kmetijo, Martina pa ni dobila zaposlitve. Seveda sama odločitev o odprtju ni bila lahka, a s podporo njegovih staršev sta uspela. »Če ne bi imela pomoči njegovih staršev, bi bilo težko, saj sama ne bi zmogla. Pri nas je tako - tast skrbi da iz majhnega zraste veliko, Boštjan jih hrani da dajo mleko, tašča jim vzame mleko, jaz pa delam v sirarni. Otroka pa sta prva preizkuševalca (smeh),« obrazloži. Seveda pa se kmetija še vedno preživlja enako kot prej, sirarna je »dodatna vrednost«, kot pravijo sami.
Trgu so se predstavili pred tremi leti
Začetna investicija je znašala 60 tisoč evrov. »Na trgu smo tri leta, od maja 2015,« je zadovoljna Martina. A sam začetek je bil precej težek. »Predvsem prvo leto je kazalo bolj slabo, še posebej z javnimi zavodi. Danes pa je obratno, trenutno je višja prodaja javnim zavodom in nižja doma.« Poleg prostorov za predelavo so doma namreč odprli tudi manjšo prodajalno s svojimi izdelki.
Poleg znanja, ki ji ga je posredovala mama, je opravila tudi dva tečaja - za sveže izdelke (jogurte , skuta, smetana) in za sire. V ponudbi je tako sveže mleko, jogurti različnih okusov, skuta, kisla smetana, občasno maslo, sveži siri in poltrdi sir. »Veliko željo imam delati mocarelo, a si tega ne morem privoščiti, ker jo je potrebno zelo hitro prodati - zaradi kratkega roka trajanja,« pravi in dodaja, da bi se za to odločila v primeru večjega povpraševanje. Podobno je s čokoladnim mlekom, ki ga naredi v primeru večjega naročila s strani šol.
Največji odkupovalci so šole
V hlevu se nahaja 120 glav živine, od tega je približno 40 krav molznic. Večino mlake odkupi Mlekarska zadruga Ptuj, predelajo pa ga približno eno tretjino. Kakovost mleka zagotavljajo s svojo lastno krmo, s čim manj dokupljene krme, z zelo dobro higieno pri molži in rednim vzorčenjem. »Mlekarna vzorči dvakrat mesečno, sama pa jogurt vzorčim dvakrat letno, saj ga največ prodam.« Da so izdelki kvalitetni in so na dobri poti, potrjujeta zlato priznanje za sveži mehki sir in srebrno priznanje za navadni jogurt, ki so jih prejeli na Ptuju, v okviru razstave Dobrote slovenskih kmetij.
Zelo je tudi zadovoljna, da so se številne šole odločile za Šolsko shemo, v okviru katere kupujejo lokalno mleko in mlečne izdelke brez dodatkov. Gre za ukrep skupne kmetijske politike EU v sektorju sadja in zelenjave ter mleka in mlečnih izdelkov, katerega namen je ustaviti trend zmanjševanja porabe sadja in zelenjave ter mleka in mlečnih izdelkov . Otroci imajo tako na voljo sveže mleko, navadni jogurt ali skuto ter poltrdi sir.
Konkurenčni in pošteni
»Konkurence zaenkrat še ni veliko, moje mnenje pa je, da v zelje ne mislim nikomur skakati,« je odločna Martina »Javnih ustanov je ogromno in če bomo vsi delali z drugim, kot bi radi da drugi z nami, bomo vsi imeli dovolj dela,« je prepričana.
Za lastno proizvodno mlečnih izdelkov sta se odločila po tistem, ko je Boštjan Roškar prevzel domačo kmetijo, Martina pa ni dobila zaposlitve. Seveda sama odločitev o odprtju ni bila lahka, a s podporo njegovih staršev sta uspela. »Če ne bi imela pomoči njegovih staršev, bi bilo težko, saj sama ne bi zmogla. Pri nas je tako - tast skrbi da iz majhnega zraste veliko, Boštjan jih hrani da dajo mleko, tašča jim vzame mleko, jaz pa delam v sirarni. Otroka pa sta prva preizkuševalca (smeh),« obrazloži. Seveda pa se kmetija še vedno preživlja enako kot prej, sirarna je »dodatna vrednost«, kot pravijo sami.
Trgu so se predstavili pred tremi leti
Začetna investicija je znašala 60 tisoč evrov. »Na trgu smo tri leta, od maja 2015,« je zadovoljna Martina. A sam začetek je bil precej težek. »Predvsem prvo leto je kazalo bolj slabo, še posebej z javnimi zavodi. Danes pa je obratno, trenutno je višja prodaja javnim zavodom in nižja doma.« Poleg prostorov za predelavo so doma namreč odprli tudi manjšo prodajalno s svojimi izdelki.
Poleg znanja, ki ji ga je posredovala mama, je opravila tudi dva tečaja - za sveže izdelke (jogurte , skuta, smetana) in za sire. V ponudbi je tako sveže mleko, jogurti različnih okusov, skuta, kisla smetana, občasno maslo, sveži siri in poltrdi sir. »Veliko željo imam delati mocarelo, a si tega ne morem privoščiti, ker jo je potrebno zelo hitro prodati - zaradi kratkega roka trajanja,« pravi in dodaja, da bi se za to odločila v primeru večjega povpraševanje. Podobno je s čokoladnim mlekom, ki ga naredi v primeru večjega naročila s strani šol.
Največji odkupovalci so šole
V hlevu se nahaja 120 glav živine, od tega je približno 40 krav molznic. Večino mlake odkupi Mlekarska zadruga Ptuj, predelajo pa ga približno eno tretjino. Kakovost mleka zagotavljajo s svojo lastno krmo, s čim manj dokupljene krme, z zelo dobro higieno pri molži in rednim vzorčenjem. »Mlekarna vzorči dvakrat mesečno, sama pa jogurt vzorčim dvakrat letno, saj ga največ prodam.« Da so izdelki kvalitetni in so na dobri poti, potrjujeta zlato priznanje za sveži mehki sir in srebrno priznanje za navadni jogurt, ki so jih prejeli na Ptuju, v okviru razstave Dobrote slovenskih kmetij.
Zelo je tudi zadovoljna, da so se številne šole odločile za Šolsko shemo, v okviru katere kupujejo lokalno mleko in mlečne izdelke brez dodatkov. Gre za ukrep skupne kmetijske politike EU v sektorju sadja in zelenjave ter mleka in mlečnih izdelkov, katerega namen je ustaviti trend zmanjševanja porabe sadja in zelenjave ter mleka in mlečnih izdelkov . Otroci imajo tako na voljo sveže mleko, navadni jogurt ali skuto ter poltrdi sir.
Konkurenčni in pošteni
»Konkurence zaenkrat še ni veliko, moje mnenje pa je, da v zelje ne mislim nikomur skakati,« je odločna Martina »Javnih ustanov je ogromno in če bomo vsi delali z drugim, kot bi radi da drugi z nami, bomo vsi imeli dovolj dela,« je prepričana.
