Ivica in Marjan Smrke iz Negove sta v kmetijstvu pristala po naključju. Za Ivičinimi starši sta podedovala kmetijo, začela delati, danes pa jo želijo ohraniti tudi njune hčere. V hlevu imajo 24 krav, po nekaj litrov mleka pa so že od nekdaj predelovali v kislo skuto. »Skute pri nas nismo nikoli kupili. Že moja mama nas je preživljala s tem, da je skuto in jajca nosila prodajat v Maribor. Peš je hodila na avtobus v Benedikt, potem pa prodajala po mestu,« pove Ivica.
Družina je v času, ko so zaradi epidemije hčere delale in študirale na daljavo, naredila večjo količino skute in znancem poslala sporočilo, ali bi jo želeli kupiti. Tako se je zgodba začela, interes se je pokazal, v domači kuhinji pa so Smrketovi za svoje potrebe začeli izdelovati še jogurt. »Prišli smo do točke, da nam ni bilo več treba kupiti mlečnih izdelkov, ker smo vse izdelali doma. Vedno bolj se je začel pojavljati še interes okoliških prebivalcev in odločiti se je bilo treba, ali bomo to počeli le zase ali gremo v projekt,« pove hči Julija. Starša ter poleg Julije še hčere Sara, Lana in Marja, ki živi na sosednji domačiji, so izziv sprejeli.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Gospodarski objekt na dvorišču so uredili v prostor za predelavo, lani nakupili vso potrebno opremo in okoli novega leta vse stvari iz kleti preselili v nove prostore ter začeli pridobivati potrebna soglasja in dovoljenja. Dopolnilno dejavnost imajo sicer registrirano že dve leti, med drugim prodajajo tudi jajca. »Kokoši so moja zadolžitev,« je hitro pristavil oče Marjan. Julija Smrke je dodala, da je njihova kmetija butično naravnana, želijo si jo ohraniti in mleko, ki ga namolzejo, predelati in prodati. Skuta je specialiteta mame Ivice, priprava drugih izdelkov pa domena štirih sester. V njihovi ponudbi so še različni namazi, mlečni riž, zeliščno maslo, ki je po njihovih besedah najbolj priljubljeno pri strankah, pa tudi mocarela.
»Lahko bi rekli, da smo nagnjeni k eksperimentiranju, in naš prijatelj je enkrat dejal, naredite mocarelo. V domači kuhinji smo res poskusili, bila je dobra in sedaj jo po navadi izdelujemo enkrat tedensko,« pove Sara. Sestra Julija je dodala, da je pri tem treba imeti visoko toleranco za vročino, ker se sirna masa prelije na visoki temperaturi, da potem nastane vlečeno sirno testo.
Skuta nosi ime po babici
Tehnike in metode predelave mleka so se sprva učili iz knjige, ki je pri hiši že nekaj časa, in s pomočjo spleta, pozneje je sledilo še izobraževanje na tečajih. Skuto pa pripravijo po tradicionalnem receptu babice. Njihovi mlečni izdelki za zdaj še nimajo posebnega imena, dogovorili so se le, da bodo skuto poimenovali Barčikina skuta. »Naša babica je bila Barbara, klicali pa so jo Barčika. Ker je ona to začela, jo bomo poimenovali po njej in ohranili spomin nanjo,« so pojasnili. S skuto, zeliščnim maslom in jogurtom letos prvič sodelujejo tudi na ocenjevanju v sklopu festivala Dobrote slovenskih kmetij.
»Vsi v družini radi poprimemo za delo, odziv je dober, stranke se vračajo, zdaj pa naj povedo še strokovnjaki, ali delamo dobro ali je treba še kaj izboljšati,« pravijo. Izdelke večinoma prodajajo na domu, kmalu bodo na voljo v avtomatu v Občini Benedikt, najdete pa jih lahko že v Hiši dobrot v Apačah.
Pri razvoju izdelkov in podobe so ravnali zelo premišljeno. »Zelo smo navezani na domači kraj in z našega dvorišča se vidi na predel kraja, kjer stojijo grad, cerkev in šola. Vse je v ravni črti in včasih se ob naši hiši tudi ustavijo turisti in fotografirajo ta lepi pogled. To smo zato vključili v naš logotip,« razlagajo hčere. Niso pa pozabili vključiti niti lončene posode za shranjevanje mleka, imenovane dukel, ki se je nekoč uporabljala tudi na njihovi domačiji.
Družina Smrke razmišlja že tudi o razširitvi ponudbe. Ker imajo doma primerno klet, si Julija želi, da bi v prihodnje v njej zorili poltrde sire, ki jih sedaj delajo le za domačo uporabo v omejenih količinah. Ob veliki noči so prodajali hrenov namaz, v prihodnje pa nameravajo izdelovati še mlečne izdelke brez laktoze, za katere vlada precejšnje povpraševanje.
»Me smo si poklicno pot zastavile v drugih smereh, ampak ne bi imele srca opustiti domače kmetije. Poleg tega sta starša vedno starejša in predelava mleka je lažja, kot če imaš v hlevu veliko glav živine. S tem želimo prispevati k dobrobiti družine in k temu, da bosta imela manj fizično težkega dela,« je v imenu sester dejala Julija. Pred leti je oče Marjan zbolel za rakom in takrat je družina začela drugače gledati na celotno situacijo. K sreči se je pozdravil, a so zdaj bolj previdni in se zavedajo, da je treba čas nameniti ne le delu, ampak tudi počitku.
