Pred finančno krizo so bila kmetijska zavarovanja zgledno urejena. Država je sofinancirala polovico zavarovalne premije. Z uvajanjem varčevalnih ukrepov je prišlo na udar kmetijsko zavarovanje, saj je to bilo edino področje, kjer je ministrstvo takrat lahko varčevalo. Pri vseh ostalih ukrepih kmetijske politike to ni bilo možno, saj je država morala zagotavljati sorazmerni delež proračunskih sredstev k sredstvom izvajanja evropske kmetijske politike.
Po zadnjih dveh ujmah so se razmere na področju zavarovanja pridelkov in plodov spremenile. V primeru naravnih nesreč, kot sta bili zadnji dve pozebi, je država pogojevala izplačilo pomoči z zavarovanjem sadovnjakov in vinogradov. V sadjarstvu to ni bil poseben problem, saj je večina sadjarjev imela, če že ne vseh pa novejše nasade zavarovane. Bistveno slabše so bili zavarovani vinogradi. Po zadnjih dveh katastrofah se je država odzvala finančno, in sadjarjem in vinogradnikom subvencionira polovico, poljedelcem pa 40 odstotkov zavarovalne premije. Ustrezno so se odzvali v Triglavu, kjer so vse zavarovalne premije kmetijskih zavarovanj ostale na lanski ravni.
Po zadnjih dveh katastrofah se je država odzvala finančno, in sadjarjem in vinogradnikom subvencionira polovico, poljedelcem pa 40 odstotkov zavarovalne premije.
Po zadnjih dveh ujmah so se razmere na področju zavarovanja pridelkov in plodov spremenile. V primeru naravnih nesreč, kot sta bili zadnji dve pozebi, je država pogojevala izplačilo pomoči z zavarovanjem sadovnjakov in vinogradov. V sadjarstvu to ni bil poseben problem, saj je večina sadjarjev imela, če že ne vseh pa novejše nasade zavarovane. Bistveno slabše so bili zavarovani vinogradi. Po zadnjih dveh katastrofah se je država odzvala finančno, in sadjarjem in vinogradnikom subvencionira polovico, poljedelcem pa 40 odstotkov zavarovalne premije. Ustrezno so se odzvali v Triglavu, kjer so vse zavarovalne premije kmetijskih zavarovanj ostale na lanski ravni.