Čisto vsa semena, ki so nam ostala od lanskega leta, žal ne bodo več uporabna. Seme tudi v času mirovanja živi, diha in zato porablja zaloge hrane. Tako nekatere vrste zelenjave že po enem letu nimajo več sposobnosti kaljenja, nekatere pa kalijo še po več letih. Kupimo lahko ekološko ali konvencionalno pridelano seme. Z ekološkim načinom vrtnarjenja skrbimo za dobrobit vseh živih bitij, za ohranjanje zdravih rodovitnih tal in pitne vode. Če kupujemo avtohtone domače sorte, ki so že po naravi odpornejše, smo naredili še več. V našem okolju pridelana semena so prilagojena na naše razmere, zato bodo rastline že v samem začetku močnejše in odpornejše. Prav tako pa na ta način ohranjamo svojo dediščino. Pri nakupu konvencionalnih semen bodimo pozorni na oznako »tretirano«, to pomeni, da je namočeno v fungicid – sredstvo proti boleznim.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Gasilska veselica z Modrijani do jutranjih ur
Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Bakovci je slavilo 100. rojstni dan. Visok jubilej so zaznamovali tudi z gasilsko veselico. Množico so zabavali Modrijani. Nekaj utrinkov je za vas zbral Loris Cipot.
Sejemo v pladnje ali večje lončke
Za setev potrebujemo primerne setvene posode, lončke ali gojitvene plošče (platoje) iz različnih materialov z večjim ali manjšim številom luknjic oz. sadilnih mest, odvisno od vrste zelenjave, da bo dovolj prostora za rast in razvoj posejanih zelenjadnic. Dobro jih vzgojimo tudi v zabojčkih, posodicah, mini kalilnikih, mini rastlinjakih, na svetli okenski polici v hiši ali stanovanju.
Setvene platoje ali lončke napolnimo z zemljo. Nato v vsako luknjo ali lonček posejemo seme. Priporočljivo je, da posejemo vsaj dve semeni, da ne bomo imeli pozneje praznih mest. Pri solatnicah in kapusnicah je dovolj le ena rastlina za eno sadiko in pri teh rastlinah pozneje šibkejšo rastlino odščipnemo. Pri zeliščih in cvetlicah, tudi pri peteršilju, je bolje, da je sadika čim bolj košata, zato pustimo nekaj semen, da vzgojimo košato sadiko. Da bodo bučke, kumarice, lubenice in melone pognale stranske, dodatne korenine, napolnimo setvene lončke z zemljo le do polovice in posejemo seme. Tako bo imela kaleča rastlinica premalo svetlobe in se bo pretegnila. V običajnih primerih je to nezaželeno, tukaj pa nam pride prav. Namesto pikiranja v lončke, ko je rastlinica dovolj velika, do vrha nasujemo zemljo. Tako bo korenina globlja in bo imela tudi več stranskih koreninic.
Kumare in bučke rabijo dobre tri tedne za dobro sadiko, zato s setvijo še ni treba hiteti. Sejemo jih proti koncu marca, lahko šele v začetku aprila. Lubenice in melone sejemo dva tedna prej.
Drobno seme pokrijemo le s tankim slojem setvenega substrata, toliko, da prodre skozenj malo svetlobe. Debelejše seme sejemo globlje. Če sejemo v pladnje, pazimo, da setev ne bo pregosta.
Bolj kot svetlobapotrebna toplota
Ker v fazi klitja ni potrebno veliko svetlobe, potrebne pa so višje temperature, setvene pladnje postavimo v bližino radiatorjev ali peči – tudi, če tukaj primanjkuje svetlobe.Takoj po vzniku rastline ne potrebujejo več toliko toplote, oziroma je celo bolje, da so le-te nižje. Potrebujejo pa svetlobo. Zato lončke in pladnje prestavimo na svetlo. Svetle okenske police v stanovanju bodo za gojenje sadik čisto v redu. Če si želimo čim manj težav s sadikami in vzgojiti kakovostne sadike, potem temperaturo takoj po vzniku čez nekaj dni znižajmo na 15 °C in je v prostoru dovolj svetlobe. Pozneje je idealna temperatura za večino plodovk okoli 18 °C, za solatnice in kapusnice pa 12 °C. Podobno velja tudi za čebulo. Zeleno, peteršilj in začimbnice lahko vzgajamo na višji temperaturi še nekaj časa, štiri tedne pred presajanjem na prosto pa jih damo na hladnejše.