Pri vzgoji sadik vrtnin pogosto posejemo seme na gosto v večje posode, kasneje pa vsako sadiko posebej razsadimo v svoj lonček. Namen pikiranja je malim sadikam zagotoviti dovolj prostora in svetlobe, boljše rastne razmere in da bodo zrasle v velike in močne sadike pred presajanjem na prosto. Majhnih rastlinic ne pikiramo v mrzel substrat, zato je najbolje vrečo ali posodo s substratom pred pikiranjem imeti nekaj dni na toplem mestu, naprimer v kurilnici. Lahko pa nekaj ur prej pred pikiranjem napolnimo lončke s substratom in postavimo v ogrevam prostor. Tudi prostor, kjer bomo pikirali, naj ne bo prehladen (kurilnica, garaža, rastlinjak), ker jim nižja zunanja temperatura lahko škoduje.
Preredčimo pregosto setev
S pikiranjem ali razsajevanjem preredčimo pregosto setev, pikirance oskrbimo z zrakom in svetlobo ter izboljšamo njihovo prehrano ter ojačamo koreninski sistem.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) V Monoštru odprli razstavo umetniških del
Na ogled je v Slovenskem kulturnem in informativnem centru.
Ob presajanju – pikiranju poskrbimo, da so lončki dovolj veliki. Le tako bodo rastline lahko razvile dovolj močan in razvejan koreninski sistem in le take sadike bodo močne in zdrave. Za presajanje lahko uporabimo tudi lončke od jogurta, smetane. Lončkom preluknjamo dno, da lahko odteka odvečna voda. Če voda v lončkih zastaja, korenine rade zgnijejo. Pri polnjenju lončkov substrat s prsti stisnemo ob dno in stene lončka in hkrati naredimo luknjo za rastlino. Najbolje je, da substrat v lončkih pred pikiranjem zalijemo s postano vodo, da nam kasneje sveže prepikiranih rastlin ne uniči in prestavi vodni curek. Po presajanju dodamo substrat do vrha lončka.
Pomembno pravočasno razsajanje
Pravočasno pikiranje je zelo pomembno. Čim manjše so rastline ob pikiranju, manjši šok doživijo in kasneje bolje rastejo. Pred razsajanjem sadike v zabojčku zalijemo, ker je v mokri prsti koreninska gruda večja in se bolj oprijema koreninic. Pikiramo, ko se med kličnima listoma pokažejo prvi pravi listi (skupaj so razviti 4 listi). Majhne sadike, pikirance s palčko ali kazalcem podrahljamo in rahlo privzdignemo, tako da ohranimo čim več prsti oz. prsteno grudico. Nato pritisnemo korenine vsake rastline posebej s prstoma obeh kazalcev v lončke napolnjene s substratom in dodamo substrat do vrha lončka ter po potrebi še zalijemo. S stiskom prsti ob koreninice ali prsteno grudico, ustvarimo kapilarni tok, ki rastlino oskrbi z vodo. Majhnih nežnih rastlinic ne prijemamo za krhka nežna stebelca, ampak za liste.
S pikiranjem ali presajanjem rastlin iz setvenega zabojčka v večje lončke ali multiplošče vzpodbudimo razrast koreninskega sistema ker pri pikiranju odlomimo glavno korenino, kar pa vzpodbudi bujno rast stranskih korenin in rastline so zato močnejše.
Globina presajanja
Pomembna je tudi globina presajanja ali pikiranja. Plodovke in kapusnice imajo dobro lastnost, da poženejo na steblu nadomestne ali dodatne korenine. To daje tudi dobro oporo rastlinam kasneje na stalnem mestu v vrtu. Če so sejanci preveč pretegnjeni, jih brez bojazni posadimo nekoliko globlje. Rastline bodo po delu stebla, ki je pod zemljo pognale množico koreninic. Zato jih vedno pikiramo globlje, kot so rastle prej. Pri zeleni in solatnicah pa moramo biti pazljivi, saj lahko pregloboko pikiranje ali presajanje teh povzroči, da pridelamo manjše gomolje zelene oziroma solatnice rade gnijejo. Zato te rastline pikiramo tako, da je nivo zemlje okoli korenin enak po presajanju, torej jih presadimo na isto globino, kot so rastle do pikiranja. Vsaka rastlinica pa ob razsajevanju zaradi šoka doživi krajši zastoj v rasti.
Globlje, do kličnih listov pikiramo tudi sadike, ki so bile predolgo na toplem in so se izdolžile ali pretegnile. Vzrok za pretegnjenost je največkrat pomanjkanje svetlobe. Kapusnice (zelje, ohrovt, cvetača, brokoli) in plodovke (paradižnik, paprika, kumare, bučke, jajčevec,..), običajno pikiramo le enkrat.
Kako se izognemo pikiranju
Če se želimo izogniti pikiranju, sejemo po 1 do 2 semeni direktno v lončke, šotne lončke ali multiplošče. Ta način ima to prednost, da rastlina ne doživi šoka, ki ga običajno doživi ob presajanju. Vrtnine, ki slabo prenašajo presajanje ali ne prenašajo puljenja (buče, bučke, kumare, melone, lubenice, bob, grah, koruza), ne presajamo. Pri teh si vzgojimo sadike s koreninsko grudo. Za vzgojo teh sadik sejemo direktno v končne lončke, iz katerih ali s katerimi vred (šotni lončki) bomo direktno presajali na prosto.
