Ob pregledu dogajanja na področju kmetijstva v letu 2024 bi lahko na kratko zapisali, da je za slovenskimi kmeti ponovno pestro leto. Njihov vsakdan so krojili vreme, cene, v veliki meri pa ponovno birokracija in politika. Težko pričakovana novica v začetku lanskega leta je bila za kmete gotovo imenovanje novega resornega ministra, če smo bolj natančni, ministrice. Po političnih rošadah jeseni 2023, ko je morala ministrski stolček zapustiti naša rojakinja Irena Šinko, je bila v začetku januarja na njeno mesto imenovana mlada, na tem področju dokaj neizkušena Mateja Čalušić, diplomirana inženirka agronomije, njeno imenovanje pa so z redno mero skepse pospremili tudi pomurski kmetje. Stolčka omenjena še ni niti dodobra ogrela, že je završalo v javnosti zaradi zapleta z njeno izobrazbo. V njeni poslanski skupini so, kot so pojasnili takrat, storili administrativno napako pri vnosu in posredovanju podatkov okrog njene izobrazbe in ji pripisali višjo, kot jo dejansko ima.
Ne toliko političen kot birokratski oziroma zavarovalniški pa je bil udarec, ki je v začetku pomladi doletel predvsem sadjarje in vinogradnike. Spomladanske pozebe, ki so jih v preteklih osmih letih prizadele petkrat, še posebej huda v zadnjem obdobju je bila tista leta 2023, so, če karikiramo, odnesle zavarovalnine pri zavarovalnici Triglav. Ta je namreč prenehala ponujati zavarovanje sadja za nevarnost pozebe, kot razlog pa so pristojni v zavarovalnici navedli, da po njihovem mnenju pozeb v obstoječem sistemu ne morejo več obravnavati kot nevarnost, saj da gre že za skoraj vsakoletni pojav. Ob tem so izrazili pripravljenost za oblikovanje alternativnih vzdržnih rešitev za sadjarje, med drugim so predlagali nadgradnjo sistema sofinanciranja kmetijskih zavarovanj oziroma dopolnitev modela za spodbujanje možnosti zavarovanja v prihodnje. Sadjarjem je po odstopu zavarovalnice Triglav od ponudb za zavarovanje sadja tako kot edina možnost ostala Agro Zavarovalnica, slovenska podružnica avstrijske specializirane vzajemne kmetijske zavarovalnice Die Österreichische Hagelversicherung. Kot so nam takrat odgovorili v zavarovalnici, se je obseg zavarovanj pri njih povečal, vendar ne toliko v številu zavarovancev kot v obsegu zavarovalnih površin.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Pri gripi okrevamo po fazah. To so značilnosti
Virusi influence tipa A in B povzročajo vsakoletno sezono gripe, pri čemer oba sledita splošnemu vzorcu.
Le dobra dva tedna po zapletu z zavarovanji je prišlo do spomladanske pozebe. Temperature po vsej državi so med 19. in 23. aprilom precej padle, več juter zapored so bile ponekod pod lediščem, kar je povzročilo pozebo predvsem na sadnem drevju in v vinogradih. Do pozebe je prišlo tudi v različnih delih Pomurja, najprej na Goričkem, nato še na desnem bregu Mure, kjer je bila ugotovljena večja škoda. Po takratnih prvih ocenah kmetijskih svetovalcev so posamezne kulture pozeble od 10 pa vse do 100 odstotkov.
Ponovno z izgubo
Za pomladjo pride poletje, s tem pa eno najbolj značilnih in hkrati pomembnih kmečkih opravil, žetev. Celotno vegetacijsko obdobje ozimnih žit je bilo lani pestro, kljub temu so bili po besedah kmetijskih strokovnjakov posevki lepo razviti in so obetali dobro letino. Čeprav so bile pred začetkom žetve ječmena pogoste padavine, ki so povzročile zamik žetve, je bila ta v primerjavi s prejšnjimi leti vseeno zgodnejša. S spravilom žit z njiv je povezana tudi odkupna cena. Ta je bila lani pri pšenici podobna predlanski, pridelki pšenice so se tako prodajali v razponu od 165 do 212 evrov po toni. Kot se je takrat odzval kmečki sindikalist Franc Küčan iz Tešanovec, ki vodi komisijo za pripravo izhodišč za odkup pšenice, je šlo že drugo leto zapored za poraz in izgubo pri pridelovanju pšenice, ta je po izračunih Kmetijskega inštituta Slovenije znašala od 360 do 420 evrov na hektar. To je sicer manj kot leto prej, vendar so kmetje v en glas zatrdili, da se to ne bi smelo zgoditi. Pridelava glavnega krušnega žita je bila torej lani ponovno v rdečih številkah, saj kmetje ob dokaj nizkih odkupnih cenah niso pokrili pridelovalnih stroškov, če pa se bo trend nizkih odkupnih cen nadaljeval, je pričakovati nadaljnje krčenje površin za pridelavo te kulture.
Vlada Republike Slovenije je na predlog resornega ministrstva v začetku novembra izdala odlok o obljubljeni finančni pomoči pridelovalcem pšenice zaradi visokih stroškov pridelave in nizkih odkupnih cen v letu 2023. Kmetje so prejeli finančno pomoč v višini okrog 115 evrov na hektar ugotovljene površine pšenice, kar naj bi po prepričanju kmetijskega ministrstva vsaj delno ublažilo dohodkovno neravnovesje, nastalo v letu 2023.
Če ostanemo pri cenah, se moramo ozreti še na pridelavo in odkup koruze. Kmetje so lani v Sloveniji s to kulturo posejali okrog 70 tisoč hektarjev, od tega približno 21 tisoč hektarjev v Pomurju. Razmere za pridelavo koruze so bile pestre, na pridelek sta vplivali predvsem suša in vročina, ki sta povzročili velik izpad. So pa bile v primerjavi z letom prej nekoliko višje odkupne cene, gibale so se od 120 do 170 evrov na tono.
Panvita, Agra in toča
Ogromno črnila je bilo v našem časopisu prelitega tudi v zvezi z vstopom hrvaške storitvene družbe Mplus v prekmursko agroživilsko skupino Panvita, pa o izgubljanju najboljših kmetijskih zemljišč predvsem zaradi pozidave. Pred iztekom leta smo pisali o tem, da prihaja do naslednjega velikega koraka v živilski industriji v regiji. Hrvaški sklad Bosqar invest, ki je v večinski lasti Stjepana Oreškovića, je sporočil, da s partnerji izvaja transakcijo v skupni vrednosti 100 milijonov evrov za posredni 67-odstotni delež v Skupini Mlinar. Nov lastnik Mlinarja tako postaja skupina Future Food Group, kjer so poleg navedenega hrvaškega sklada zbrani dosedanji lastniki Panvite, kar skupini odpira nove priložnosti za uresničevanje regijskih ambicij.
Pisali smo seveda tudi o že 62. kmetijsko-živilskem sejmu Agra, ki ohranja sloves največjega in najpomembnejšega tovrstnega sejma v tem delu Evrope, pa o drugi dražbi vrednejšega lesa, ki jo je Gozdarstvo Gornja Radgona v začetku leta organiziralo na sejmišču v Gornji Radgoni. Poročali smo tudi o protitočni obrambi in o tem, da je moralo Športno društvo Letalski center Maribor, ki je bilo tudi lani izbrano kot izvajalec letalske obrambe pred točo, letalo, posadko in celotno opremo za izvajanje te dejavnosti preseliti na Ptuj. Letališče Maribor je bilo namreč zaradi vode, ki je pritekla skozi streho in uničila nekaj naprav, zaprto.
Volilno leto
Leto 2024 je bilo v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) volilno leto, zato smo tudi tej temi posvetili kar nekaj pozornosti. Sedme volitve v svet KGZS in v svete trinajstih območnih enot KGZS so potekale ločeno za pravne in fizične osebe. Izmed fizičnih oseb se je v vsaki območni enoti v svet zbornice izvolil en član na vsakih tri tisoč članov te območne enote, za volilno enoto Murska Sobota je to pomenilo štiri člane za območje 27 pomurskih občin, izmed pravnih oseb pa se je volil po en član iz vsake območne enote. Med pravnimi osebami je bil v svet KGZS izvoljen Branko Virag, med fizičnimi osebami pa so stolček v svetu KGZS iz Pomurja zasedli Janez Maroša, Franc Grobnik, Marko Kreft in Danilo Meolic, edini, ki je bil v tem organu tudi v preteklem mandatu. Še pred koncem leta je potekala ustanovna seja murskosoboške območne enote KGZS, na kateri je bilo izvoljeno novo vodstvo. Predsednik je postal Franc Grobnik, za podpredsednika pa sta bila imenovana Dejan Jakob in Slavko Petovar.
