Ne želimo si ponovitve leta, ki se izteka, je na novinarski konferenci, ki so jo imeli pred dnevi, povedal predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Roman Žveglič.
Po nekajmesečni ustavitvi gostinsko-turistične dejavnosti in zaprtju javnih izobraževalnih zavodov zaradi pandemije je prašičerejcem in govedorejcem v hlevih ostajala živina, poljedelci so imeli doma tone neprodanih pridelkov. Razmere so šle tako daleč, da so se kmetje odločili za protest, saj so ves čas opozarjali na neurejene odnose v verigi in s tem povezanih nizkih odkupnih cen, zaradi katerih si velikokrat ne morejo pokriti niti proizvodnih stroškov, bistveno pa k temu prispeva tudi uvoz poceni hrane in surovin. Aprila letos je bil zato ustanovljen protestni odbor, v katerega so vključili predstavnike kmečkih organizacij, med drugim KGZS, Zadružne zveze Slovenije in Sindikata kmetov Slovenije. Protest je vrhunec doživel na letošnjem 59. kmetijsko-živilskem sejmu Agra, ki je po letu premora avgusta v Gornji Radgoni ponovno odprl svoja vrata.
Kmetje so se v času trajanja sejma z okoli 60 traktorji zapeljali po ulicah Gornje Radgone ter tako izrazili nestrinjanje s predlogom strateškega načrta skupne kmetijske politike (SKP) za obdobje 2023–2027, ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jožetu Podgoršku pa so javno izročili svoje zahteve. »Kmetje smo pokazali, da nismo strahopetci in da se znamo organizirati. Cilj smo dosegli. Od sedaj sledi takojšen bojkot, če se bodo obljube prelomile. Ne bomo se več zadovoljili z lepim besedičenjem,« je takrat povedal kmetijski sindikalist Franc Küčan.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KOLUMNA) Čas novih priložnosti
Razumem mlade, ki vedo, kaj hočejo in česa ne.
Pozeba uničila pridelek
Slovenski sadjarji pa so se spomladi ponovno prijemali za glavo. Zaradi izredno nizkih temperatur je celotno Slovenijo prizadela huda pozeba na cvetočem sadnem drevju, močno prizadeto je bilo predvsem drevje koščičastih sadov ter jablane in hruške. Škoda na sadnem drevju je bila ponekod 100-odstotna, tudi v Pomurju je bila ogromna. Koščičarji, katerih plodiči so bili večinoma črni, so bili poškodovani od 80- do 100-odstotno, poškodovanost pečkarjev je bila od 60- do 80-odstotna. Sadjarji so sicer ob napovedani pozebi začeli sadovnjake škropiti s krepčilnimi sredstvi na osnovi alg in s pripravki na osnovi aminokislin, nekateri so se lotili tudi oroševanja, ki pa je učinkovito le pri temperaturah do približno minus sedem stopinj Celzija.
Letina je bila podpovprečna
Poleg sadjarjev so bili letos prizadeti tudi poljedelci. Letošnji pridelek žit je bil po koncu žetve namreč slabši, kot so pričakovali pridelovalci in kupci. Že začetek pridelave žit je bil neugoden, saj je bila jesenska setev opravljena v blatu in moči, sledila sta nadpovprečno topla januar in februar, spomladanski del je bil ponovno precej moker, nato pa je udarila suša z več vročinskimi vali. To je povzročilo, da so bili napori pri dognojevanju in spodbujanju rasti skoraj zaman, saj se je vegetacija vseh žit zavlekla, junijski vročinski udari pa so prisilili žita k hitremu zorenju. Neugodne vremenske razmere so torej vplivale na količino pridelka, predvsem pri pšenici, ki je bila sicer zelo različna, vendar pa je bilo malo Premium in A kakovostnega razreda, letina je bila zato podpovprečna. Delno je izpad pridelka letos pokrila višja odkupna cena, ki se je pri sedmih pomurskih odkupovalcih gibala med 178 in 220 evri na tono, odvisno od kakovostnega razreda.
Suša pa ni prizadela le žit, ampak tudi koruzo. Te je bilo letos v Pomurju posejane na približno 18 tisoč hektarjih, od tega je bilo med 4 in 5 tisoč hektarjev prizadetih zaradi suše. Koruza, ki je bila večinoma namenjena pridelavi zrnja, je zaradi pomanjkanja vlage začela zvijati liste, storži se niso optimalno razvili, posledično je bil tudi pridelek manjši.
Cene mineralnih gnojil poskočile v nebo
Slabša letina pa ni bilo edino, kar je prizadelo kmete. Udarilo jih je tudi po žepu, predvsem zaradi podražitve umetnih gnojil, poskočile so tudi cene semen, škropiv, gradbenega materiala in kmetijske mehanizacije, na kar je vplivala dražitev vseh vrst energentov, ki igrajo pomembno vlogo v kmetijstvu.
»Zviševanje cen energentov presega globalno raven in močno vpliva tudi na lokalno raven. Pod največjimi pritiski so najuspešnješi kmetje, na katerih sloni slovensko kmetijstvo,« je ob tem povedal Aleš Kuhar, agrarni ekonomist in profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Povprečni stroški kmetije so se namreč povečali za nekaj manj kot dvajset odstotkov, podražitve umetnih gnojil pa so poleg kmetov prizadele tudi kmetijske zadruge, ki so ustavile naročila umetnih gnojil za prihodnje leto.
Uspeli so z zahtevo
Ena svetlejših točk za kmetijstvo pa je prišla šele pred iztekom leta. Kmetje so po dolgotrajnih pogajanjih le uspeli z zahtevo po dodatnih sredstvih iz državne blagajne za razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja. Predsednik KGZS in drugi predstavniki kmetijskih nevladnih organizacij so se še enkrat več sestali s predsednikom vlade Janezom Janšo, ta sestanek pa je obrodil sadove. Vlada je namreč iz državnega proračuna kmetom zagotovila skupno 310 milijonov evrov, kar je 210 milijonov evrov več, kot je to bilo predvideno v reformi strateškega načrta SKP 20232027.
»Kmetje smo dokazali, da s skupnim pristopom in prizadevanji lahko dosežemo želeno, se pa zbornica ob tem zaveda odgovornosti, pred katero je slovensko kmetijstvo v prihodnjem programskem obdobju, saj je prvič po vstopu v Evropsko unijo slovenska vlada za kmetijstvo namenila več denarja iz državnega proračuna, kot to predvidevajo evropski predpisi,« je ob tem povedal Roman Žveglič.
