Konec januarja je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v javno obravnavo poslalo več zakonov, predpisov, uredb in pravilnikov s področja kmetijstva, pri tem pa je završalo v javnosti, predvsem med kmeti. Ministrstvo namreč v pripravo zakonov, med katerimi so zakon o hrani, zakon o kmetijstvu, zakon o zdravju živali, zakon o varni hrani in krmi, zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih in zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gozdovih, ni vključilo ključnih deležnikov s področja kmetijstva, čeprav naj bi jim obljubljalo, da bodo sodelovali že pri pripravi izhodišč. V oči tako najbolj bode dejstvo, da so številne spremembe, ki jih omenjena zakonodaja predvideva, pripravili brez tistih, ki jih najbolj zadevajo, to je brez kmetov, prav tako je sporen čas, ki ga ima javnost na voljo za oddajo pripomb k zakonodajnim osnutkom.
Nekatere spremembe so, kot so povedali predstavniki kmetijskih organizacij, nujne in jih tudi podpirajo. »Vendar ne moremo sprejeti členov zakonov, ki neposredno vplivajo na kmeta, brez vsakršnih konkretnih podatkov in analiz ter predvidenih posledic učinkov. Tako pa smo dobili med drugim člene, ki sami zase ne povedo veliko, urejali pa se bodo pozneje s sedaj neznanimi podzakonskimi akti,« je ob tem poteze ministrstva komentirala Doris Letina iz Sela, ki je vodja področja za mlade kmete in kmetijsko politiko pri Zvezi slovenske podeželske mladine.
Rok podaljšan za 15 dni
Minuli ponedeljek se je ponovno sestal svet za kmetijstvo in podeželje, ki je najvišje posvetovalno telo kmetijske ministrice, ustanovljen na podlagi zakona o kmetijstvu, njegova člana sta tudi Danilo Meolic iz Bakovec kot predstavnik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) in Doris Letina. Seje sveta se je udeležila tudi ministrica Mateja Čalušić, ki je po razpravi napovedala 15-dnevno podaljšanje javne obravnave svežnja zakonodaje, ki se je začela 27. januarja. Javna obravnava novega zakona o kmetijstvu, zakona o hrani ter zakona o varni hrani in krmi se podaljša na 60 dni, obravnava preostalih zakonov pa na 45 dni, so odločili takrat, že čez dva dni pa je Čalušićeva po pogovorih predsednikom Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Jožetom Podgorškom sporočila, da se bo javna obravnava zakona o kmetijstvu, zakona o hrani, zakona o varni hrani in krmi podaljšala za dodatnih 15 dni, torej iz 60 na 75 dni, javna razprava zakona o zdravju živali pa iz 45 na 60 dni.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
S Sotinskega brega lahko v živo občudujete goričko pokrajino
Kamera je nameščena na avtomatski meteorološki postaji na Sotinskem bregu.
Na ponedeljkovi seji je bilo sklenjeno še, da bodo ustanovljena posvetovalna strokovna delovna telesa, kjer bodo predstavniki ministrstva s predstavniki nevladnih organizacij preučili in uskladili zakonske rešitve, s tem pa vsebinsko prispevali k razpravi med javno obravnavo zakonov. Člani sveta so sprejeli še sklep o umiku predlaganih zakonov iz javne obravnave, ministrica pa je obljubila, da bo članom sveta odločitev o načinu nadaljnje obravnave zakonodajnih predlogov sporočila naslednji dan. V torek pozno popoldne je prišla vest z ministrstva, da se bo javna razprava nadaljevala in da svežnja osnutka zakonov ne bodo umaknili iz razprave, kot je bilo predlagano na seji sveta. »Popoln umik predlaganih zakonskih rešitev iz javne obravnave bi pomenil bistveno podaljšanje zakonodajnega procesa, saj bi začeli od začetka. Tako bi se nujne spremembe, ki bi pripeljale do pomladitve kmetij, dviga samooskrbe, zaščite potrošnikov, krepitve prehranskih verig, zaščite najboljših kmetijskih zemljišč, digitalizacije podeželja in mnogih drugih rešitev, premaknile v nedefinirano prihodnost,« so utemeljili svojo odločitev in dodali, da verjamejo v dobre rešitve, ki so jih pripravile njihove strokovne službe za izzive, ki so bili zaznani na področju kmetijstva v zadnjem letu.
Z ministrstva so sporočili še, da so poslali predlog za ustanovitev delovne skupine organizacijam, ki tvorijo svet za kmetijstvo in podeželje, ter da bodo v prihodnje sledili sestanki z osmimi območnimi enotami KGZS. »Ministrica mnenja predstavnikov najpomembnejših deležnikov v kmetijstvu ni upoštevala. Morda to ni najbolj presenetljivo, saj nov zakon sveta za kmetijstvo ne omenja več,« je povedala Letina.
Gre za politizacijo
Ključne novosti so v domala vseh zakonih, zelo pa je završalo predvsem zaradi novele zakona o kmetijstvu, ki je med drugim predvideval prenos javne službe kmetijskega svetovanja (JSKS) s KGZS na resorno ministrstvo. S spremembo, ki bi zadevala okrog 330 kmetijskih svetovalcev, je želelo ministrstvo optimizirati delo kmetijskih svetovalcev, jih razbremeniti administracije in jim dati več časa za terensko delo. Vendar so drugi to videli drugače. Kot je takrat povedal Jože Podgoršek, predsednik KGZS, je šlo pri tej odločitvi po njegovem mnenju za politizacijo. »Edino ta javna služba v Sloveniji se spreminja tako, kot je predvideno v zakonu. Tu ne gre za strokovnost, ampak za politizacijo, JSKS pa bo, če bo do tega prišlo, postala servis ministrstva,« je bil kritičen nekdanji kmetijski minister. Ob tem se je postavljalo tudi vprašanje, kaj bi izguba te službe in z njo povezanih proračunskih prihodkov pomenila za obstoj zbornice.
No, v sredo, po že omenjenem sestanku Čalušićeve in Podgorška, so z ministrstva sporočili, da reorganizacije javne službe kmetijskega svetovanja ne bo, prav tako JSKS ne bo preseljena na ministrstvo, kot je bilo sprva predvideno. Bo pa ustanovljena širša delovna skupina, ki bo pripravila nov model svetovalne službe, sprejemljiv za vse deležnike, so še povedali.
Osnutek novele zakona o kmetijstvu sicer predvideva tudi, da bi kmetijska gospodarstva razdelili v štiri kategorije glede na namen in standardni dohodek, ki je kmetijam pripisan v registru kmetijskih gospodarstev, vsaki kategoriji kmetij bi prilagodili ciljne ukrepe. Prav tako bi poleg akcijskega načrta za mlade kmete pripravili načrte za ekološko kmetovanje in območja z omejenimi dejavniki. »V oči zelo bode zakon o kmetijskih zemljiščih, kjer ministrstvo za kmetijstvo kot varuh kmetijskih zemljišč kar 131 tisoč hektarjev oziroma 22 odstotkov vseh kmetijskih zemljišč poudarja kot potencialna za postavitev fotovoltaičnih in agrofotovoltaičnih naprav. Potencial pridelave v tleh pa zamenjuje tudi možnost postavitve rastlinjakov za pridelavo hidroponike,« pravi sogovornica.
Novela zakona o kmetijskih zemljiščih predvideva še zaščito kmetijskih zemljišč kot trajno varovanih, teh bi bilo okoli 30 tisoč hektarjev, v drugi fazi pa bi morale občine v svojih prostorskih aktih ta trajno varovana kmetijska zemljišča tudi določiti. Predvideva se tudi desetkratnik dviga odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč oziroma odškodnine za pozidavo kmetijske zemlje.
Elektroprofit in hrana iz daljnih dežel
Kmetijske organizacije sicer nekatere spremembe podpirajo. »Prva takšna sprememba je, da se končno uzakoni pravica do kmetovanja, tudi to, da dobimo zakon o hrani, saj je hrana strateška dobrina in je smiselno, da ima svoj zakon. Razumemo, da je v zakone treba prenesti delegirane akte evropske komisije, ne moremo pa sprejeti, da je v večini zakonov ministrstvo drastično poseglo v dele, ki močno zadevajo kmete. Ni prave definicije kmeta, kmetijstvo se razvršča v štiri ekonomske razrede na podlagi potencialnega statističnega prihodka, prav tako pa ni jasno, kako bo to vplivalo na dostop do ukrepov kmetijske politike, obdavčitve in preeostale obveze za kmete.« Zakon, kot pravi Letinova, predvideva nove administrativne obremenitve za kmeta, zaostritev delovnih okvirov pri najeti delovni sili.
Spremembe zakonodaje morajo biti po njenih besedah tehtne in utemeljene ter morajo jasno opredeliti posledice učinkov, ki jih prinašajo. »Treba je izpostaviti, da ministrstvo teh ključnih podatkov za odločitve ni predložilo, kmetje pa nikakor ne sprejemamo, da se zakonodaja sprejema na pamet. Če naši izvoljeni poslanci v državnem zboru in preostale pristojne institucije zakone potrdijo, z zavedanjem, da je 45 oziroma 60 dni nedopustno prekratek čas za tako pomembne zakone, pa nam bo jasno, da si želimo samo 'elektroprofita' in hrane iz daljnih dežel,« je še kritična Doris Letina.