Dolgotrajnost postopkov umeščanja v prostor je kronična težava slovenskega birokratskega aparata, ki povzroča nemalo preglavic potencialnim investitorjem. Sive lase pa povzroča tudi kmetom, ki želijo širiti svojo dejavnost. V Občini Moravske Toplice imajo v tem trenutku tri kmetije projekte, ki se vlečejo že leta. Največ prahu v javnosti dviguje nameravana širitev kmetije Küčan v Tešanovcih, kjer pa investitor, mladi prevzemnik Dejan Küčan, težav nima neposredno z državo, ampak v prvi vrsti s sosedi in sovaščani. Ti zaradi domnevnih okoljskih vplivov, predvsem smradu, nasprotujejo načrtovani lokaciji hlevov in drugih objektov, s katerimi bi Küčanovi razširili dejavnost govedoreje.
Kot trdijo nasprotniki, ne bodo dovolili, da se ta dejavnost opravlja v strnjenem naselju »pod okni bivalnih prostorov« in brez ustreznih varovalnih in zaščitnih mehanizmov ter z odprtimi gnojišči, tako da bodo vsi v vasi ter širše vedeli za »zračenje hleva kmetije Küčan«. Skupno je pobudo za spremembo lokacije podpisalo 66 krajanov Tešanovec. Nasprotniki od občine in občinskega sveta zahtevajo, da ne sprejme občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN), ki je pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja. To je bilo v zvezi z nameravano širitvijo, a na bližnjem, zazidljivem zemljišču, že pridobljeno, a zaradi pritožb tudi razveljavljeno. Jasno je, da Küčanovi sedaj potrebujejo nov prostorski akt za nameravano investicijo, a očitno je, da bodo občinski svetniki pod velikim pritiskom. To se je pokazalo že na eni izmed minulih sej, ko so sprejemali zgolj stališča do pripomb, ki so bile vložene v času javne razgrnitve predmetnega prostorskega akta, saj sta bila na seji prisotna in tudi dobila besedo predstavnik nasprotnikov Simon Časar in Dejan Küčan kot investitor.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Prvi sneg zapadel tudi po nižinah
Na cestah velja večja previdnost.
Vsak na svojem bregu
Nasprotniki, kot poudarja Časar, nikakor ne nasprotujejo kmetijski dejavnosti, ampak zahtevajo le, da Küčanovi nameravano gradnjo hlevov pomaknejo iz strnjenega naselja. Franc Küčan, glava družine in znan kmečki aktivist ter sindikalist, vztraja pri svojem, saj da želijo s širitvijo zaokrožiti kmetijo. »Selimo naj se na rob vasi, pravijo. Kam, do Bogojine? Ali pa naj delamo hleve zraven kmetije Vitez? Kmetijstvo je bilo tukaj že prej,« poudarja Küčan, ki nikakor ne more razumeti odpora sosedov in sovaščanov, saj so se, kot pravi, tudi ti prej ukvarjali s kmetijsko dejavnostjo.
»Sto let so imeli pred vrati svinje in krave. Takrat jim ni smrdelo, zdaj jim pa bo? Če hočemo jesti in živeti, bomo morali to sprejeti, saj bomo brez smradu očitno lahko jedli samo še črve in čričke,« je oster tešanovski kmet. Krivdo za situacijo pripisuje tudi veljavni zakonodaji, ki omogoča pritožbe v tovrstnih postopkih s plačilom majhne takse, zaradi česar lahko, kot pravi, »vsak, ki ima pet minut časa, nekomu nagaja«. Časar, ki v bližnji nepremičnini oddaja prenočišča v najem, Küčanu očita pomanjkanje in nezmožnost komunikacije, najbolj sporno pa je po njegovih besedah, da naj bi bila pod celotnim načrtovanim kmetijskim objektom tudi greznica. Kot poudarja, je takšna gradnja v nasprotju z občinskim prostorskim načrtom, pri čemer je kritičen še do vodstva Občine Moravske Toplice. »66 krajanov se je izreklo proti. Žalostno, če to nič ne pomeni,« navede Časar, ki napoveduje boj do konca in namiguje na umazano igro v ozadju, ki naj bi bila povezana s Küčanovim političnim vplivom. Küčan na drugi strani v primeru neugodnega razpleta za njihovo nameravano investicijo, katere vrednost naj bi do danes zaradi rasti stroškov narasla na okoli 1,7 milijona evrov, pravi, da se bodo preusmerili v prašičerejo ali proizvodnjo sira iz osličjega mleka.
»Nihče drug razen njih ne more tega problema rešiti,« meni moravskotopliški župan Alojz Glavač, ki izraža razumevanje tako za mladega prevzemnika in njegovo dejavnost kakor tudi za te, ki se bojijo za svoje bivalno okolje, a poudarja pomen dialoga in prelaga odgovornost za sprejemljivost zgodbe na investitorja. Kakšno usodo pa čaka prostorski akt v občinskem svetu? »Ne morem napovedati, da bo OPPN, takšen, kot je bil predlagan, tudi sprejet. Tako, kot sedaj stojijo stvari, dvomim, da bo,« ocenjuje župan. Kompromisa za zdaj ni na vidiku, po besedah Glavača pa bo treba stremeti k rešitvi, ki bo omogočila soobstoj tako kmetijstva kot turizma v občini.
Prevelik vpliv na žabe
Nasprotovanj zaradi domnevnega smradu je deležna tudi načrtovana gradnja novega piščančjega hleva kmetije Šinkec v Filovcih, kjer je mladi prevzemnik Gal Šinkec že pred dvema letoma vzpostavil sodobni hlev za vzrejo piščančev. Toda ta nasprotovanja prihajajo v obliki anonimnih klicev in anonimnih pisem na občino in tamkajšnjo krajevno skupnost. »Težko se je pogovarjati z anonimneži,« odgovarja Glavač in pripomni, da je vzreja perutnine tam že prisotna in ni moteča. Občasno prihaja do vonjav, ampak to je po besedah župana na kmetijskem območju vendarle nekaj običajnega. »Vseeno smo na podeželju in se ne moremo iti velemesta. Proizvodnja hrane je v Pomurju primarni del gospodarjenja,« oriše Glavač, ki s prstom pokaže tudi na vlogo države ter zastoje na upravnih enotah, na katere predvidena ukinitev upravnih enot in nov pravilnik o gradnji objektov gotovo ne bosta blagodejna vplivala.
Ravno z državo je namreč pri nameravani gradnji piščančjega hleva trčil Damir Lainšček iz Moravskih Toplic. Že v prvi fazi priprave OPPN sta se oglasila Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in Zavod RS za varstvo narave (zavod). Najprej je bil načrtovani objekt po mnenju NIJZ zaradi potencialnega smradu preblizu naselja, druga, nekaj deset metrov odmaknjena lokacija, pa je zmotila zavod zaradi vpliva hleva na populacijo tam živečih žab. Območje je del posebnega varstvenega območja Goričko - Natura 2000. Brez soglasja zavoda bi za investicijo, ki je ocenjena na več kot pol milijona evrov, Lainšček moral plačati presojo vplivov na okolje, a na srečo je po dolgotrajnem pritiskanju in ob omilitvenih pogojih ter znižanih kriterijih le dobil zeleno luč. »Saj ne bi delal kemične tovarne, poleg tega je tukaj kmetija že 200 let,« pripomni mladi kmet, ki sedaj upa in pričakuje, da bo po treh letih vendarle kmalu lahko začel graditi piščančjo farmo.
Kaj pravijo na resornih ministrstvih
Kmetijsko ministrstvo, ki ga vodi Irena Šinko, v zvezi s hitrejšim umeščanjem kmetij v prostor omenja možnost skrajšanega postopka, do katerega so upravičeni kmetje po zakonu o kmetijskih zemljiščih. Ob tem dodajajo, da je postopek občinskega podrobnega prostorskega načrta dokaj enostaven in hiter, kmetijsko ministrstvo pa podaja stališča do posameznega posega v prostor v skladu s svojimi pristojnostmi ter se drži predpisanih rokov. »Če je gradivo ustrezno pripravljeno, se je lažje in hitreje odločiti, kar tudi pomembno vpliva na celoten postopek,« so navedli za naš časopis.
Tudi na ministrstvu za naravne vire in prostor navajajo pomen strokovnega, kvalitetnega in transparentnega procesa prostorskega načrtovanja, ki je v domeni občin. Pri tem pa poudarjajo tudi možnost občin, da načrtujejo tako imenovano »drugo ureditveno območje«, s čimer lahko načrtujejo selitev celotnega kmetijskega gospodarstva na lokacije, ki so ustreznejše glede na sodoben način kmetijske pridelave. Na morda včasih prevelik vpliv številnih mnenjedajalcev pa na ministrstvu, ki ga vodi Uroš Brežan, odgovarjajo, da se z mnenji ščiti javni interes, ravno tako pa da ima upravni organ v postopku izdaje gradbenih dovoljenj že sedaj možnost, da sosedom ne prizna statusa stranskega udeleženca, če ugotovi, da nameravana gradnja nanj ne vpliva.