Ker se spravilo te kulture še ni končalo, v zadrugi Kooperativa Kristal iz Ormoža, ki od leta 2017 organizira pridelavo sladkorne pese v Sloveniji, še nimajo rezultatov o letošnji letini. »Iz dosedanjih neuradnih podatkov lahko sklepamo, da bo povprečni pridelek podoben lanskemu, in sicer bo znašal med 75 in 80 tonami na hektar, sladkorna stopnja oziroma digestija pa bo nad 17 odstotkov, kar je precej več kot lani,« je pojasnil Vladimir Hunjadi, strokovni sodelavec ormoške zadruge.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Na slavnostni akademiji nagradili šole, učence in dijake ter mentorje
Murskosoboški regionalni center Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) je v sklopu festivala Inovativnosti, Znanosti in Ustvarjalnosti mladih (IZUM) pripravil slavnostno akademijo. Na njej so podelili priznanja učencem in dijakom za državno tekmovanje iz znanja logike, osnovnim in srednjim šolam so podelili statuse raziskovalnih šol, prav tako so nagradili šole, ki so se najbolj izkazale z razstavljenimi izdelki, ter mentorje.
Sladkorno peso, pridelano na slovenskih tleh, tudi letos odkupuje hrvaška tovarna sladkorja v Osijeku, razlika je le v tem, da odkupovalci peso, ki jo poberejo pri slovenskih kmetih, odpeljejo le do hrvaškega mesta Županja. »Ravno pred dnevi sem prodal zadnjo peso s svojih njiv. Končnega obračuna sicer še nimam, je pa neto količina letošnjega pridelka na hektar okrog 92 ton,« je povedal Boris Gumilar iz Markišavec, ki je imel letos peso posajano na 8,5 hektarja zemlje. To kulturo vsako leto prideluje na šestih do osmih hektarjih, odvisno od kolobarjenja, saj potrebuje sladkorna pesa za dobro rast primerno zemljo. Gumilar je poleg količine zadovoljen tudi s kakovostjo pridelka, prvi rezultati sladkorne stopnje so bili le malo pod standardno 16-odstotno stopnjo.
Letošnja odkupna cena sladkorne pese je enaka lanski in znaša 32 evrov na tono ob standardni šestnajstodstotni digestiji. »Cena je takšna, kot je bila podpisana v pogodbah januarja. Se pa za prihodnje leto obljublja okrog 40 evrov na tono, kar bi, gledano na celotno pridelavo pese, bilo zadovoljivo,« je še dejal Gumilar, ki je tudi član zadruge Kooperativa Kristal.
Cena bi bila zagotovo višja, če bi pridelek sladkorne pese ostal v Sloveniji. »Če bi pesa ostajala tu, bi kmetje že zdaj dobili 40 evrov za tono,« je prepričan Gumilar. Rešitev problema bi bil zagotovo tudi predelovalni obrat, o katerem teče beseda med člani ormoške zadruge že vrsto let. Hunjadi pravi, da se določeni premiki v tej smeri dogajajo, več o tem pa zaenkrat ni želel govoriti.
