Kmetom je dovolj, zato pripravljajo protest

Prašičerejcem in govedorejcem v hlevih ostajajo živali, poljedelcem pa tone pridelka, del so ga morali lani celo zmulčiti. Kmetje so ogorčeni tudi zato, ker trgovci na veliko uvažajo mladi krompir iz Egipta, Nizozemske in drugih držav, medtem ko se domači krompir kopiči na kmetijah. Razmere so se v večini kmetijskih panog poslabšale toliko, da so se kmetje odločili za protest.
Tako je že ustanovljen protestni odbor, v katerega so vključeni predstavniki kmečkih organizacij, med drugim Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), Zadružne zveze Slovenije in Sindikata kmetov Slovenije.

Država lahko nadzoruje kakovost

Kot pojasnjuje predsednik KGZS Roman Žveglič, trenutno sestavljajo protestne zahteve, nanašale se bodo na največje težave kmetov, ki izvirajo iz neurejenih odnosov v verigi in s tem povezanih nizkih odkupnih cen. V nekaterih primerih so cene tako nizke, da si kmetje ne morejo pokriti niti proizvodnih stroškov. Kot rečeno, k takšnemu stanju prispeva tudi uvoz poceni hrane in surovin, o čemer smo že večkrat pisali. Žveglič se zaveda, da država ne more omejiti uvoza znotraj Evropske unije, v kateri velja prost pretok blaga, kakor so lani zahtevali nekateri kmetje in kmečki funkcionarji, lahko pa nadzoruje tokove blaga na trgu, pravi. Kmetje bodo zahtevali kontrolo kakovosti določenih označb, uvedbo in spoštovanje masnih bilanc ter s tem zagotovitev popolne sledljivosti mesa.

Žveglič še meni, da bi morale dolgoročne pogodbe, ki jih podpišejo kmetje z odjemalci, vključevati tudi zagotovljene cene. »Tako je stanje že od lanske jeseni, gre predvsem za nizke odkupne cene prašičev in goveda. Prav tako je lani ostalo veliko neprodanega krompirja in zelenjave. Recimo cene govejega mesa bi bile lahko brez težav takšne kot pred epidemijo, saj se prodajne cene niso znižale, kmetje pa kljub temu dobijo manj. Po drugi strani se še večji nesmisel kaže pri prašičih, ki jih imamo že tako ali tako malo, pa še teh ne moremo prodati,« pravi Žveglič. 

Spoštovali bodo omejitve zaradi epidemije

Protestne zahteve bodo javno predstavili po izteku zdajšnjega »lockdowna«. Kot pravi Žveglič, se želijo najprej usesti tako z mesarji kot s trgovci, od države pa pričakujejo, da bo odigrala vlogo posrednika pri teh pogajanjih in bo kmetom pomagala pri usklajevanjih. Kmetje upajo na miren razplet pogajanj. Bi se lahko sicer končalo tudi z ostrejšo obliko protesta? »Upamo, da ne, če pa ne bo šlo drugače, bomo naredili tudi to. A zadeve še niso tako daleč, da bi lahko o tem govorili.« Pri tem Žveglič poudarja, da bodo pri vseh načrtih upoštevali omejitve zaradi epidemije.
Član protestnega odbora je tudi predsednik Slovenske zveze prašičerejcev Alojz Varga, ki pravi, da protesta ne želijo izvesti tako, da bi potrošnike obrnili proti sebi. »V Sloveniji bi bilo verjetno slabo sprejeto, če bi šli s cisternami na ceste. Najprej se želimo z vsemi pogovoriti. Naš cilj je povečati ugled slovenske hrane z vključitvijo vseh sektorjev v shemo Izbrana kakovost. Želimo, da bi v Sloveniji dali prednost domači hrani, ki je pridelana z nizko vsebnostjo antibiotikov, brez uporabe mesne in ribje moke v krmi, z doma pridelanimi žiti. Slovenski rejci izpolnjujemo nadstandarde pri reji prašičev in smo vključeni v ukrep dobrobiti živali. To želimo predstaviti slovenskemu potrošniku.«

Kljub temu tudi sam ne izključuje protesta v fizični obliki, če pogajanja ne bi uspela. Odnos do domače hrane po besedah Varge izraža tudi trenutna odkupna cena. Rejci dobijo za kilogram svinjskega mesa 1,62 evra, kar je po njegovih besedah še vedno daleč od tega, da bi si lahko pokrili stroške reje, saj so se podražili vitaminski in mineralni dodatki, koruza, soja in ječmen. Cene so se sicer v zadnjem času po besedah Varge malo izboljšale, saj se je nekoliko sprostil evropski izvoz mesa na Kitajsko zaradi tamkajšnjih težav s prašičjo kugo. K dvigu cen je prispevalo tudi večje povpraševanje v času okoli velike noči, vendar bi morali dobiti rejci vsaj 1,80 evra za kilogram mesa, da bi lahko pokrili stroške ob navedenem dvigu cen repromateriala.

Prašiči čakajo na odvoz

»Prišli smo do sklepa, da je treba zadeve rešiti celovito, na ravni odnosov kmetov s predelovalno industrijo in trgovci, ki si odrežejo največji kos kmetovega kolača,« pravi predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved, ki dodaja, da nenehno dobivajo klice članov, predvsem zaradi nizkih odkupnih cen. »Pri govedu so nižje kot v Romuniji, tudi v prašičereji je katastrofa. Eden naših članov ima v hlevu 200 prašičev, zrelih za prodajo, pa mu odvoz odlagajo iz tedna v teden. V Sloveniji je na voljo še nekaj tisoč ton starega krompirja. Bojimo se sezone, ki prihaja, saj so se medtem podražili škropiva, gnojila in nafta, odkupne cene pa ostajajo enake. Posledice vsega tega znajo biti letos za kmečka posestva še hujše kot lani.«

Tudi podpredsednik kmečkega sindikata Franc Küčan pove, da so odnosi v verigi skrhani. »Odkupne cene so padle, v prodaji na drobno pa so ostale enake.« Kot pravi, bi bil protest tokrat drugačen. »Ulica odpade, to je stari socialistični način, ki ne da rezultatov. Zaman lahko stojimo pred stavbo kmetijskega ministrstva, protestirat je treba iti k tistim, ki so krivci za nastalo situacijo, to so mesarji in trgovine.« Küčan je vsako leto vključen v pogajanja z mlinarji o odkupnih cenah pšenice, tudi te so razlog za nezadovoljstvo kmetov. Je tudi predsednik sektorskega odbora za žita za vstop v shemo Izbrana kakovost. Kot pravi, so se na tem področju pogajanja ustavila pri Gospodarski zbornici Slovenije. »Tam predstavniki Žita in Mlinotesta želijo, da bi za izbrano kakovost zadostovala 50-odstotna vsebnost domačih surovin, čemur nasprotujemo vsi drugi. Dvomim, da bodo Hrvati dopustili, da bi Žito, ki porabi letno približno 60 tisoč ton pšenice, dajalo prednost slovenski pšenici.«

Državna pomoč omogoča preživetje

»Gre za nevzdržno situacijo cenovnih razmerij v kmetijstvu, ki brez državne pomoči, sploh pri govedoreji in prašičereji, sploh ne bi moglo nadaljevati ekonomske proizvodnje,« meni predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič, ki pravi, da želijo v protestnem odboru izraziti svoja pričakovanja. »Ekonomika kmetov v zadnjih letih drsi navzdol, zato je prav, da zadevo imenujemo protest, če na normalnih pogajanjih ne moremo doseči dogovora. Mi bomo v odboru zastopali interese zadrug, torej pridelovalcev. Marža se pač mora začeti premikati na začetek verige, sicer se kmetijstvo ne bo moglo razvijati.« O problematiki prodaje krompirja pravi, da so sicer zaradi podobne situacije lani v zvezi s tem letos že izvedli pogajanja s petimi večjimi trgovci glede količin, dinamike dobave in minimalne zagotovljene cene. Florjančič pogajanja označuje za uspešna, kar pa seveda še ne pomeni, da trgovci tudi letos ne bodo uvažali še več poceni krompirja iz tujine.
Eden večjih pomurskih pridelovalcev krompirja je Sašo Peček iz Žepovec, tudi predsednik Kmetijske zadruge Radgona. »V zalogi imamo še 140 ton krompirja v zadružnem skladišču v Ljutomeru in 25 ton doma. Prodaja se je ustavila, pridelek ne gre nikamor. Stalne stranke nas še naprej obiskujejo, šole in vrtci, s katerimi smo sodelovali, pa so spet zaprti. Kakovost skladiščenega pridelka je seveda sčasoma slabša, ne vemo, kaj bomo počeli naprej. Tega ne razumem, v Sloveniji letno pridelamo nekaj tisoč ton krompirja, a ga ne moremo prodati.« Peček meni, da bi lahko država izvedla interventni odkup in jim tako pomagala, pri tem opozarja, da pridelovalci krompirja niso bili deležni posebne pomoči kot v nekaterih drugih panogah.

Po državni pomoči so cene takoj padle

Tudi govedorejci si s trenutno ceno ne morejo pokriti stroškov reje, pravi predsednik Govedorejskega društva Cankova Franc Zavec. »Pri mleku je situacija še znosna, pri mesu pa so razmere alarmantne. Tokrat niso problematične samo male kmetije, temveč tudi velike, ki delajo že občutne izgube. Beljakovinske komponente in nafta se dražijo, cene pa se nižajo.« Govedorejci lahko po besedah Zavca trenutno računajo na največ 3,30 evra za kilogram mesa, potrebovali pa bi vsaj 3,60 evra za kilogram, da bi pokrili stroške. Država je govedorejcem v času epidemije že priskočila na pomoč s 100 evri po živali, a se je hkrati zgodilo še nekaj drugega. »V trenutku, ko so kmetje prejeli državno pomoč, so odkupne cene padle.« V zdajšnji razmerah se odkup živine spet ustavlja, v pomurskih hlevih pa je že veliko živali, ki čakajo na odvoz. V nekaterih primerih, pravi Zavec, gre tudi za kalkulacijo kmetov, ki čakajo na boljše cene, vendar, kot pove, ti ne morejo dolgo čakati, saj morajo bike prodati do 24 mesecev starosti, sicer bo cena še nižja.
Protest kmetov se bo torej začel mirno s pozivom k pogajanjem, podrobnosti o tem, kaj bi sledilo, če ta ne bi bila uspešna, za zdaj še niso znane. A kot smo neuradno izvedeli, je ena od možnosti, o katerih razmišljajo, da bi kmetje zaprli dovoze do distribucijskih centrov trgovskih verig, če te ne bi želele sprejeti zadostnih količin slovenske hrane. Enako bi storili tudi ob proizvodnih centrih slovenskih mesnopredelovalnih podjetij.