V začetku novembra je odvetnik Jože Korpič iz Murske Sobote, ki je zastopal kmeta iz Moškanjec pri Ptuju, na ptujskem okrajnem sodišču dosegel, da mora država njegovi stranki plačati 6900 evrov, ker so mu poljske vrane lani spomladi uničile pet hektarjev velik posevek koruze.
Korpiču je uspelo prepričati sodišče, da kmetovalcu ni bilo treba zaščititi njive s strašili in podobnimi odganjali ptic, ker ni razpolagal s podatkom, da je na območju, kjer kmetuje, v obdobju zadnjih treh let prišlo do dveh podobnih škodnih primerov. »Če je obstajala nevarnost povzročitve škode, bi ga moral upravljavec lovišča ali kdo drug na tistem območju obvestiti, da se to lahko zgodi, in mu hkrati predlagati način zaščite in priskrbeti odganjala,« sodbo povzema odvetnik.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Proračuna v Občini Radenci dokončno pod streho
Sprejeli še tri pomembne pravilnike.
Njegovemu varovancu tako država oz. državno odvetništvo ne more očitati, da je ravnal kot slab gospodar, ker posevka ni zavaroval. »Tudi sicer se površina petih hektarjev ne da varovati proti poljskim vranam. Ker je torej škodo povzročila ta vrsta vran, ki je zavarovana prosto živeča žival, je podana objektivna odškodninska odgovornost tožene stranke, to je države,« je še po Korpičevih besedah odločilo sodišče.
Zakonodaja nejasna
Država se je na sodišču sklicevala na pravilnik o primernih načinih varovanja premoženja in vrstah ukrepov za preprečitev nadaljnje škode na premoženju. »Po pravilniku je nastanek škode objektivno pričakovan, če je znano, da je v neposredni okolici premoženja, ki je enaka življenjskemu prostoru zavarovane živali, v obdobju zadnjih treh let že najmanj dvakrat prišlo do škodnega dogodka,« podrobnosti iz pravilnika navede advokat. A je sodišče ocenilo, da je v pravilniku nejasno zapisano, komu sploh »naj bi bilo znano dejstvo obstoja prehodnih škodnih dogodkov«. In še: »Zakonodaja naj torej podrobneje določi, kako naj oškodovanec varuje premoženje in s katerimi ukrepi za posamezne živalske vrste posebej«.
Da je šlo za nepričakovan dogodek oziroma da kmetovalec ni mogel pričakovati, da bodo vrane uničile njegov pridelek, zato mu tudi ni bilo treba izvesti ukrepov, s katerimi bi zaščitil spomladi posejano njivo, je v svojem mnenju za sodišče zapisal cenilec iz Zavoda za gozdove Maribor, sodišče pa se je torej v sodbi oprlo prav na to mnenje.
Državno odvetništvo, ki je na prvostopenjskem sodišču branilo interese države, je za Vestnik po sodbi ptujskega okrajnega sodišča sporočilo le, da je »izdana sodba prvostopenjskega sodišča, vendar odločitev še ni pravnomočna. Na državnem odvetništvu ne moremo komentirati odprtih sodnih postopkov, saj bi to lahko vplivalo na potek sodnega procesa.« Državno odvetništvo pa bi morda lahko na podlagi odločitve sodišča predlagalo spremembe pravilnika o primernih načinih varovanja premoženja in vrstah ukrepov za preprečitev nadaljnje škode na premoženju ter drugih zakonskih in podzakonskih aktov.
Posledica za soboški park?
Odvetnik Jože Korpič z dobljeno sodbo na prvi stopnji razmišlja še korak naprej. »Če je na sodišču obstajalo stališče cenilca, da je šlo za nepričakovani dogodek, in se dokazuje, da kmetovalec ni mogel ubraniti svoje njive z odvračali, kaj to pomeni za urbana območja, kjer so se prav tako naselile vrane?«
Odvetnik ima v mislih soboški park. »Če bo ta sodba postala pravnomočna v korist kmetovalca, bi lahko šlo za precedenčni primer v sodni praksi, kar bi pomenilo, da bi zaradi vran, ki povzročajo škodo, za odpravo škode morala najprej poskrbeti država ali lastniki zemljišč, kot je soboški park, in ne uporabnik te njive ali parka. Preprosto oziroma laično povedano, ali naj ljudje ne hodijo v soboški park, ker bi pričakovali, da jih nadlegujejo vrane, ali pa mora lastnik oz. upravljavec parka narediti vse, da bodo park uporabniki lahko uporabljali varno,« še razlaga pravnik Korpič.
Vrane, ki so med pticami med najbolj inteligentnimi in iznajdljivimi, obiskovalcem mestnega parka v Murski Soboti že lep čas najedajo živce, letos pa so nekoga tudi napadle.