»Preteklost, sedanjost in prihodnost našega zavoda sledijo dolgoletni tradiciji povezovanja kulture in izobraževanja. V Gornji Radgoni kot obmejnem mestu je bila bistveno bolj kot kjer koli drugje razvita kulturno-prosvetna dejavnost zaradi zavedanja, da je treba spodbujati uporabo slovenskega jezika in razvijati znanje,« o pomenu Javnega zavoda Knjižnica Gornja Radgona pravi direktorica Andreja Vučak Hribar.
Zavod je bil leta 1960 ustanovljen kot Delavska univerza Gornja Radgona z namenom, da postane spodbujevalec razvoja kakovostnih in organiziranih izobraževanj. Zgodovinsko gledano je bila izobraževalna dejavnost v teh krajih vedno tesno povezana s knjižničarstvom, zato ni presenetljivo, da je bila leta 1962 v okviru Delavske univerze ustanovljena matična knjižnica, ki je prej delovala samostojno. Kljub številnim preimenovanjem, trenutno ime je v uporabi od leta 2014, ohranjajo dve dejavnosti – knjižnično, ki je glavna, in izobraževanje odraslih.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
S ponedeljkom delna zapora te ulice
Pričeli bodo s sanacijskimi deli na kanalizacijskem kolektorju.
Knjižnično mrežo tvorijo osrednja knjižnica v Gornji Radgoni ter krajevni knjižnici Radenci in Apače. Skupno je na voljo 97.625 enot gradiva, ki zajema tudi elektronsko gradivo, e-knjige in zvočnice. Zadnje so uporabnikom prvič ponudili lani v času epidemije. Knjižnica je tudi prostor raznih dogodkov, predavanj in literarnih večerov, na katerih so gostili vse največje slovenske literate. Organizirajo tudi dejavnosti za dvig bralne kulture in širjenje informacijske pismenosti za vse generacije.
Nemščina za migrante, slovenščina za tujce
Enota izobraževanja odraslih izvaja svetovalno dejavnost kot javno službo za prebivalce upravnih enot Gornja Radgona in Ljutomer. Svetujejo pri vključevanju v program osnovne šole za odrasle in pri nadaljevanju izobraževalne poti, vključevanju v javnoveljavne izobraževalne programe ter v neformalne izobraževalne programe za odrasle, ugotavljanju in dokumentiranju znanja, spretnosti in veščin, pridobljenih v neformalnem izobraževanju in priložnostnem učenju na podlagi dokumentacije, ter samostojnem učenju.
Z ljudskima univerzama Murska Sobota in Lendava izvajajo projekt Informiranje in svetovanje ter ugotavljanje neformalno pridobljenega znanja 2016–2022. Ciljna skupina so manj izobraženi zaposleni, stari nad 45 let, ki potrebujejo dodatna usposabljanja, kvalifikacije ali prekvalifikacije zaradi potreb na trgu dela in delovnem mestu, delavci v delovno intenzivni panogi in invalidi. Zajemajo tudi tisti del prebivalstva, ki je zaradi svoje oddaljenosti od središč v podrejenem položaju ali mu je zaradi drugih vzrokov otežen dostop do izobraževanja in svetovanja ter potrebuje več podpore in pomoči. V okviru projekta Pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc 2018–2022 ponujajo neformalne izobraževalne programe s področja učenja tujih jezikov, finančne, digitalne in računalniške pismenosti, komunikacije in podjetništva, slovenščine za tujce in zdravega življenjskega sloga.
Zavod je vpisan tudi v register izvajalcev programov aktivne politike zaposlovanja pri Zavodu za zaposlovanje. Izvajajo tiste programe, za katere je izkazan interes. V zadnjih letih je največ povpraševanja po tečajih nemškega jezika med tistimi, ki želijo opraviti izpit iz tujega jezika na različnih ravneh zaradi zaposlitve v tujini, po tečajih slovenščine za tujce, ki bodo morali za opravljanje dela v Sloveniji opraviti izpit iz slovenščine na osnovni ravni, različnih tečajih računalništva za starejšo in mlajšo populacijo ter programih zdravega življenjskega sloga.
Izposojevališče in bibliobus
V času epidemije sta se bistveno spremenila način in organizacija dela v obeh dejavnostih. Uredili so prostor, kjer uporabniki samostojno prevzamejo gradivo, ki ga pripravljajo knjižničarji. Zaznali so velik porast števila uporabnikov, ki želijo, da jim knjižničar priporoča gradivo, kar velja tako za mlajšo kot starejšo populacijo. Prebivalcem, ki niso člani knjižnice, so v času epidemije omogočili brezplačen spletni vpis za izposojo e-gradiva, zvočnic in e-knjig. Svetovanja o izobraževanju odraslih so v času zaprtja potekala po telefonu, izobraževanje na daljavo pa se je za nekatere skupine udeležencev, predvsem mlajše odrasle, izkazalo celo kot bolj primeren in učinkovit način izobraževanja, saj so lahko svoj čas bolje izrabili.
»Zavod razvijamo kot fizični in virtualni prostor z globalnim dosegom in močnim interesom za lokalno dogajanje ter socialno vključitvijo različnih skupin prebivalcev. Smo branik slovenskega jezika, hram kulturne dediščine in znanja, z gradivom in izobraževanjem bogatimo življenje posameznikov in skupnosti,« je še poudarila direktorica zavoda.
V prihodnje si bodo prizadevali za ureditev ustreznih dodatnih prostorov za osrednjo knjižnico v Gornji Radgoni in dodatni kader v knjižnici za nemoteno izvajanje vseh nalog javne službe. Zaradi razpršenosti prebivalstva na območju, ki ga pokriva zavod, pa bo po besedah direktorice v prihodnjih letih smiselno odpreti izposojevališče pri Svetem Juriju ob Ščavnici ter vzpostaviti knjižnično mrežo po odročnih krajih z uporabo bibliobusa.
Razstava ob 60-letnici sejma
Pomembna naloga Knjižnice Gornja Radgona je tudi zbiranje, ohranjanje in promocija lokalne kulturne dediščine. Prav zato so se v zavodu odločili, da s s Pomurskim sejmom v letu 2022, ko bo mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra in z njim Pomurski sejem praznoval 60. jubilej, pripravijo priložnostno razstavo. Ob tej priložnosti vabijo vse, ki se kakor koli spominjajo sejma, da z njimi delijo spomine. Veseli bodo, če jim boste spomine posodili za razstavo, ne glede na to, v kakšni obliki bodo. Lahko jih zapišete na list papirja, v elektronsko pošto ali zaupate v intervjuju. Lahko jih prinesete v obliki plakata, letaka, izdelka in fotografije. Najbolj zanimive spomine bodo tudi nagradili s sejemskimi vstopnicami in degustacijami na sejmu nagrajenih vin.