Pravega vzroka za nastanek bolezni ven pravzaprav ne poznamo, je pa obolenje v veliki meri gensko pogojeno. Če ima težave s krčnimi žilami eden od staršev, je verjetnost, da bodo težave imeli potomci, večja, in če jih imata oba starša, so možnosti že do 90-odstotne, pove Popović. Obolevajo moški in ženske, nekoliko pogostejša pa je bolezen pri ženskah, zaradi hormonov in nosečnosti, in pri ljudeh višje rasti, ker imajo višji pritisk v venah. Dodatno se poveča možnost za nastanek krčnih žil pri ljudeh, ki opravljajo poklice, kjer se delo opravlja pretežno sede ali stoje.
Preberite še
Odpri v novem zavihku(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Kako se bolezen razvije
Vensko obolenje nastane zaradi popuščanja venskih zaklopk. Vene delimo na globoke, povrhnje in povezovalne. Glavni venski toki potekajo v globokih venah, težave in nevšečnosti pa se pojavljajo na povrhnjih venah, skozi katere gre le okoli deset odstotkov krvi, razloži Popović. "Te vene imajo znotraj svetline zaklopke, ventile, ki preprečujejo, da bi zaradi sile teže kri padla dol, v noge. V arterijskem sistemu je na primer srce tisto, ki kri žene po ožilju, vene pa delujejo s pomočjo mišic. Pri hoji mišice stiskajo vene, kri požene gor, zaklopka pa prepreči, da bi kri stekla po venah nazaj dol. Ko se noga sprosti, se vena odpre in se spet napolni s krvjo. Če pride do popuščanja zaklopk, se kri na poti navzgor več ne zadrži, ampak ostaja v nogah." Vene se sčasoma razširijo, kar povzroča neprijeten občutek in bolečine, in pride do razvoja bolezni ven.
Rana, ki se ne celi
Prvi znaki so oteklina v predelu gležnja, občutek težkih, nemirnih nog, zatekanje nog, vene sčasoma tudi vidno izstopajo in se odebelijo, na notranji strani gležnjev lahko nastanejo modri venski pleteži, razširjene vijugaste vene pa se pojavijo na golenih, stopalu ali stegnih. Neprijeten občutek v nogah spremlja tudi bolečina. Pri napredujoči bolezni se pojavijo spremembe na koži, ki se stanjša, postane rjava, pojavijo se vnetja in nastanejo kronične spremembe. Največji zaplet je razjeda na golenih, rana, ki se slabo celi. Tudi če se venska golenja razjeda pozdravi, se običajno pogosto čez čas ponovi. Pri nekaterih pa se nikoli ne zaceli in nastanejo kronično odprte rane. Razlika pa je, še pravi Popović, če nekdo zboli okoli 20. leta starosti ali po 50., 60. letu, saj gre za progresivno bolezen in je več verjetnosti, da se bo pri prvih razvila v težjo obliko, kot če se težave prvič pojavijo pri starejših osebah.Ker se bolezen z leti slabša, je smiselno pravočasno obiskati zdravnika, še pove Popović, torej ob bolečinah v nogah, zatekanju ali ko posamezniki opazijo, da so krčne žile vidno izstopile. Osebno zdravnik naredi preiskave, ultrazvočno preiskavo, kjer se vidi, kje zaklopke popuščajo, na podlagi tega pa se odloči za nadaljnje zdravljenje in morebitne operativne posege. Pred tem pa si pri zdravljenju pomagamo s kompresijskimi nogavicami, ki venam nudijo oporo, stisnejo nogo in ublažijo pritisk krvi na vensko steno. Za to imamo različne nogavice, terapevtske lahko predpiše samo zdravnik, preventivne pa se kupijo in so priporočljive za vse, ki so k temu družinsko nagnjeni, pri opravljanju stoječih in sedečih poklicev ali za potovanje ob dolgotrajnem sedenju.
Ko ne gre drugače, pa se je treba odločiti za poseg. Obstajajo kirurška odstranitev poškodovane vene in znotrajžilni posegi. Z znotrajžilnimi posegi, ki so lahko termalni, laserski ali s pomočjo radiofrekvence, se posamezna vena uniči oziroma zapre in s tem prepreči, da bi se kri vračala v vene, kar se izvaja v lokalni anesteziji. S klasično, kirurško metodo pa se poškodovana vena odstrani. Ker gre pri venskih obolenjih za kronično bolezen, ki je tudi gensko pogojena, se težave ponavljajo in se krčne žile sčasoma pojavijo na drugem mestu.
Ne pozabimo na razgibavanje
Ozdraveti se ne da, pove Popović, lahko se preprečuje posledice in skuša zmanjševati težave. Koristni so aktivnost, gibanje in razgibavanje nog. To je še posebno pomembno za tiste, ki opravljajo stoječe ali sedeče delo, ali pri starejših, ki niso aktivni. Vsake pol ure je treba noge razgibati, zato vstanemo in se sprehodimo ali pa naredimo vaje za noge. S tem se mišice aktivirajo in spraznijo vene. Pomembna je tudi obleka, ki ne stiska ven, in obutev, ki omogoča hojo peta-prsti, kar prav tako spodbuja delovanje mišične črpalke. Idealni so čevlji z 2- do 2,5-centimetrsko peto, medtem ko je pri visoki peti hoja po prstih, pri čemer mišice ne delujejo. Pri tistih, ki so družinsko in poklicno obremenjeni, pa ne bo odveč preventiva, poleg razgibavanja še kompresijske nogavice.