Koalicija s predlogom predlaga prenos pristojnosti imenovanja sodnikov na predlog Sodnega sveta z državnega zbora na predsednika republike, pri čemer je njihov namen depolitizacija postopka imenovanja sodnikov. Po predlogu sprememb bi sodniki trajni mandat nastopili šele po triletni preizkusni dobi, niso pa predmet sprememb ustavni sodniki. Gre za enega izmed predlogov ustavnih sprememb, ki so jih pred kratkim predstavili v Novi Sloveniji, pri čemer gre njihov predlog še dlje, saj bi tudi spremenili sestavo sodnega sveta, čemur pa v koaliciji naj ne bi bili naklonjeni.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat nam je že prejšnji teden povedal, da so vladajoči Svobodi predstavili predloge, v največji vladni stranki pa so izrazili namero po sodelovanju, saj je premier Robert Golob že večkrat napovedal iskanje dvotretjinske večine pri NSi za predvidene ustavne spremembe. "Za niti en predlog niso rekli, da ne pride v poštev," nam je dejal Horvat. Zaradi odpovedi nakupa oklepnikov Boxer se je sicer retorika med NSi in vlado nekoliko zaostrila in odnosi ohladili, a očitno to ne bo prevelika ovira pri iskanju potrebnih glasov. Kot je danes dejal v odzivu za meje, je njihov predlog ustavnih sprememb res širši, a da v NSi razumejo, kako mora delovati politika in bodo šli korak za korakom. Delo se bo začelo z ustanovitvijo ustavne komisije, NSi pa bo tako v samem procesu aktivno sodelovala.
Več poslancev in ukinitev državnega sveta
V NSi sicer poleg sprememb pri imenovanu sodnikov predlagajo tudi spremembe volilnega sistema z uvedbo relativnega preferenčnega glasu, povečanjem volilnih enot na 18 in povečanjem poslancev na 90+2. To bi v praksi pomenilo, da bi pomurski volilni okraji lahko sestavljali eno volilno enoto, kar bi pomenilo, da bi v vsakokratnem državne zboru sedelo pet poslancev iz regije. Spremembe naslavljalo tudi poenostavljeno imenovanje ministrov, o čemer več ne bi odločal državi zbor, ampak predsednik države, ki pa imenovanja ne bi mogel zavrniti ter ukinitev državnega sveta, kar je bila v preteklosti že večkrat neuresničena pobuda. Soglasje za ukinitev državnega sveta, drugega doma slovenskega parlamenta, ki je pogosto predmet polemik zaradi omejene vloge v slovenskem parlamentarizmu, bi bilo še posebej težko najti sedaj, ko so pred vrati tudi volitve v državni svet in posamezne politične stranke formalno ali neformalno dajejo podporo posameznim kandidatom. Druge spremembe ustave, ki so jih predlagali v NSI, pa naslavljajo objavo predpisov in razbremenitev ter pospešitev dela ustavnega sodišča.
Kot pravi Horvat, bi po njegovem vedenju bil premier Robert Golob naklonjen širšemu obsegu ustavnih sprememb, drugo vprašanje pa je, kako na to gledajo v koalicijskih SD in Levici. Za ustavne spremembe je namreč potrebnih 60 glasov, koalicija jih ima skupaj s poslanci NSi 61. Brez Nove Slovenije so tako ustavne spremembe izvedljive le še s podporo SDS, ki pa je glede na politično ozračje vse prej kot verjetna.