vestnik

Koalicijski odziv na kritike glede reforme zdravstva: Oglašajo se tisti, ki so imeli v rokah vse vzvode za spremembe

STA, Rok Šavel, 19. 1. 2023
Arhiv Alma Mater Europaea – ECM
Alma Mater Europaea, študij, študenti, zdravstvena nega
Aktualno

Kakšne reforme v zdravstvu pa sploh predvideva vlada Roberta Goloba?

Koalicijski poslanci napovedujejo, da bodo podali podpise k zavezi za sodelovanje pri pripravi zdravstvene reforme. Rok za to se izteče v torek, do takrat pa bodo preučili vsebino in po potrebi predlagali kakšno dopolnitev, napovedujejo v SD in Levici. Zaveza naj bi sicer vsebovala časovnico ukrepov zdravstvene reforme do leta 2025. Koalicijski partnerji danes dopoldan zaveze še niso dobili, poslanka in podpredsednica SD Meira Hot pa je v izjavi za medije dejala, da bo glede na sredin okvirni dogovor ta zajemala temeljna področja, ki izhajajo iz analize zdravstvenega sistema. Slednjo je zbranim na koalicijskem vrhu v sredo predstavil minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, po besedah premierja Roberta Goloba pa je pokazala, da so razmere slabše, kot si kdorkoli v državi misli.



Prioritete z znano časovnico

Zaveza naj bi sicer vsebovala devet nujnih projektov oz. prioritet z zastavljeno časovnico, kdaj naj bi te pripravili in tudi implementirali. O ukrepih se bodo pogovarjali sočasno, njihova uveljavitev pa bo nastopila v različnih časovnih obdobjih, je danes dejal vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec. "Presečni datum" za uveljavitev večine ukrepov je po besedah Hotove 1. januar 2024.

Prvi korak naj bi bil digitalizacija, da je ta prioritetna, je danes potrdila tudi poslanka Hot. V nadaljevanju naj bi sledila še strukturna prenova zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki je po Golobovih besedah središčna točka problema.

vlada1
Vlada RS
Na tretjem koalicijskem vrhu na Brdu pri Kranju je beseda tekla le o reformi zdravstva.


V tem letu naj bi se lotili še spremembe plačnega sistema, sprememb na področju družinske in urgentne medicine, prenove nadzora in vodenja javnih sistemov in ureditve področja absentizma. Leta 2025 pa naj bi sledile še spremembe na področju koncesij in kadrov ter financiranja zdravstvenega sistema, vključno z reorganizacijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Ukinitev slednjega je zapisana tudi v koalicijski pogodbi, prioritetno so jo izpostavljali v Levici, ki je v preteklosti prav na točki ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja odtegnila podporo vladi Marjana Šarca. Premier Golob sicer napoveduje združitev dopolnilnega zavarovanja z osnovnim v novo, univerzalno zavarovanje. Tašner Vatovec je ob tem danes poudaril, da ni bistveno, kako ta korak imenujejo, "ključno je, da se odpravi tisto, kar povzroča anomalije v zdravstvu".

Predvidene reforme, ki jih je po naših informacijah na koalicijskem vrhu predstavil Loredan

Zakon o ezdravju (digitalizacija) v roku treh mesecev

Ukrepi in zakonski predlogi, ki bodo sprejeti do konca leta in uveljavljeni do 2024/2025:


Uvedba 12 (zdravstvenih) regij z načrtom za vsako regijo
Razbremenitev administracije
Sprememba strukture ZZZS po vzoru Estonije
Rešitev za problem dolgotrajnih bolniških odsotnosti
Agencija za nadzor v zdravstvu po vzoru Finske
Reforma plačnega sistema s posebnim stebrom za zdravstvo

Podobno so koalicijske partnerice zapisale tudi v popoldanskem sporočilu za javnost. Spomnile so, da je koalicija pod vodstvom Roberta Goloba pred volitvami obljubila, da bo naredila vse za to, da bo ljudem zagotovila delujoč javni zdravstveni sistem, ki si ga ljudje ne samo zaslužijo, ampak zanj tudi plačujejo.



"Ljudje spremembe v slovenskem zdravstvenem sistemu zahtevajo upravičeno in ta koalicija bo v dialogu s stroko, deležniki in civilno družbo naredila vse, da se te spremembe udejanjijo v najkrajšem možnem času," so še zapisali.


Fakin: Želja vsake vlade po obvladovanju 4,5 milijarde evrov sredstev


S tem so se odzvali tudi na nekatere kritike, ki jih je bilo slišati danes v odzivih na predstavljeno smer reforme. Očitke zoper Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki jih je koalicija nanizala na sredinem vrhu, med drugim o odtekanju denarja in skrivanju podatkov, je danes namreč odločno zavrnila generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar. Da je premier podlegel lobijem, pa je za nekatere medije ocenil dolgoletni direktor ZZZS in nekdanji zdravstveni minister Samo Fakin, ki je za Delo povedal, da gre za preusmeritev pozornosti, z namenom prevzema ZZZS in imeti nadzor nad 4,5 milijarde evrov sredstev. " Vse vlade imajo to željo, da bi obvladovale likvidni denar delodajalcev in delojemalcev," je med drugim dejal za Delo. "Pomenljivo je, da se zadnje dni s kritiko napovedane reforme oglašajo predvsem tisti, ki imajo ali pa so imeli v preteklosti v rokah vse vzvode za spremembe," pa so ob tem zapisali v koaliciji. "Dejstvo je, da iz leta v leto tako država kot državljani dajemo več denarja v slovensko zdravstvo. Z denarjem upravljajo zdravstvene zavarovalnice, z večino sredstev, 4,5 milijarde evrov pa ZZZS. Ob vsem denarju, ki gre v naše zdravstvo, je zdravstveni sistem na kolenih," so zapisali v koaliciji.

Koalicija se bo na Brdu pri Kranju znova sestala čez 14 dni, ko bodo pretresali še ostale reforme, ki jih želi Golobova vlada začrtati v letu 2023. Na to bo sledil tudi aneks h koalicijski pogodbi, ki ga bodo koalicijski partnerji po načrtih podpisali v roku šestih tednov. Pripravljen aneks bo namreč najprej šel še čez sito organov vseh treh koalicijskih strank.

koalicija vrh sd levica gibanje svoboda zdravstvo reforma