Po dveh zaradi pandemije nepredvidljivih letih se je letos spet odprlo več možnosti za vključevanje študentov v programe Erasmus+, ki omogočajo študentske izmenjave in izobraževanja v članicah Evropske unije. Sam sem izkoristil priložnost za opravljanje prakse na slovenskem veleposlaništvu v Københavnu. To je bilo prvič, da sem v tujini skupaj preživel tri mesece. Sicer to nikakor ni dovolj, da bi spoznal vse kotičke od Slovenije več kot 1000 kilometrov oddaljene Danske ter njeno kulturo, mentaliteto in način življenja, a izkušnja prinaša neki uvid, kako živijo na »severu«.
Dansko prestolnico sem turistično obiskal že v srednji šoli, zaradi študija mednarodnih odnosov pa sem državo poznal predvsem po vrhunskih rezultatih na lestvicah kakovosti življenja, trajnosti, demokratičnosti, enakopravnosti, varnosti, digitalizacije in še čem. Spada tudi v eno desetino držav sveta, ki so v letih 2020 in 2021 dosegle dvig indeksa človekovega razvoja, po angleško Human Development Index ali HDI, ki meri pričakovano življenjsko dobo, stopnjo izobrazbe in dohodek na prebivalca. Medtem se Slovenija še mora vrniti na predpandemično raven.
Prvi resnejši stik z glavnim mestom sem imel že slaba dva meseca pred selitvijo z iskanjem stanovanja. Stanovanjska politika niti v Ljubljani niti v drugih evropskih prestolnicah ni rožnata, ne glede na to sem se na stanovanjskem trgu znašel nepripravljen. Dnevno sem pošiljal povpraševanja in ena od ponudnic me je celo prijazno zavrnila, češ da je od objave čez noč dobila 130 sporočil. Prvo sobo sem po srečnem spletu okoliščin dobil, ker se je Slovenka za dva meseca vrnila domov, drugo pa poleg sreče tudi zaradi hitrosti. Na oglas na facebooku sem se odzval prvi, le pet minut po objavi.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Kmalu začetek prenove centralne soboške lekarne. Kje bo vzpostavljena dežurna služba?
Centralna lekarna Murska Sobota na Kocljevi ulici bo od 27. maja do predvidoma oktobra letos zaprta zaradi prenove.
Vseeno sem imel pri prvem stanovanju v predelu Hvidovre pomislek zaradi dolge poti do veleposlaništva, ki je med Nyhavnom, znamenitim turističnim in gostinskim kanalom, ki povezuje morje in staro mestno središče, ter palačo Amelienborg, zimsko rezidenco kraljeve družine. Pot s kolesom traja dobre pol ure, proti vetru še dlje, javni prevoz pa pri tem ni nič hitrejši.
Seznanjen sem bil sicer z dejstvom, da Dancem kolesarjenje ni tuje, povprečen prebivalec namreč dnevno prekolesari 1,6 kilometra, s čimer v EU zaostajajo le za Nizozemci. Kljub temu sem bil na začetku presenečen, ko sem se vsakodnevno zjutraj pridružil koloni kolesarjev, ki se je proti središču le še gostila. Zanimivo je, da so bile še v prometnih konicah široke avtomobilske vpadnice v primerjavi s kolesarskim stezami videti bolj prazne, zato pa kakovost zraka toliko večja.
Veter ali dež se jih ne dotakne
Množično kolesarstvo ne bi bilo mogoče brez dobro organiziranih poti in strogega upoštevanja pravil. Da »rdeča luč tu pomeni rdečo luč«, mi je potrdil tudi sostanovalec, Argentinec, ki je zaradi prečkanja nekega stranskega prehoda za pešce ob rdeči luči prejel nemajhno kazen. Tudi vožnja kolesarjev v nasprotni smeri je redka, morda se zgodi kakšni skupini turistov ali nekomu, ki je mesto tako kot jaz šele spoznaval. Poleg tega je pri kolesarjenju treba aktivno sodelovati, kot v avtu nakazati smer zavijanja, dvignjena roka pa pomeni začetek ustavljanja.
Ob plohi, medtem ko bi mi poiskali zavetje, Danci skoraj po pravilu sproščeno nadaljujejo svoje poti.
Tudi pogosto vetrovno ali deževno vreme na število kolesarjev ne vpliva kaj dosti, saj večina s sabo nosi nepremočljive vetrovke. Ob plohi, medtem ko bi mi poiskali zavetje, Danci skoraj po pravilu sproščeno nadaljujejo svoje poti. Res je, da padavine niso tako intenzivne kot pri nas, ob deževni napovedi pa se včasih le navlaži zrak. Neki večer sva med manjšim nalivom z dekletom vedrila pod streho in čakala kolega, Danca, ki je prikolesaril povsem premočen. Ob najini skorajšnji zgroženosti »A nisi čisto premočen?«, nama je le hudomušno odvrnil »Pa kaj?«.
Protistrup dolgim zimam je hygge
Morda je tovrstna sproščenost ali lagodnost odziv na vreme, na kratko obdobje toplega in sončnega vremena, ki mu, kot so mi sogovorci večkrat povedali, hitro sledi jesen s kratkimi sivimi dnevi. Medtem ko bi se mi predajali melanholiji, so si oni kot protistrup dolgim zimam izmislili hygge.
Pojem hygge v grobem pomeni lagodnost, udobje v povezavi z varnim domom, intimnostjo in majhnimi stvarmi, ki nas osrečujejo.
Pojem, ki ga uporabljajo tudi Norvežani, je praktično nemogoče prevesti, v grobem pa pomeni lagodnost, udobje v povezavi z varnim domom, intimnostjo in majhnimi stvarmi, ki nas osrečujejo. Predstavlja vrednoto ali stanje duha, ki ga kot svečke ali kakšne majhne dekorativne detajle opazimo v danskih domovih, kavarnah ali butičnih trgovinah.
Sproščenost ali morda odprtost je bila zame očitna in presenetljiva tudi na pokopališčih. Na videz so podobna parkom in prepletena s sprehajalnimi potmi. Na pokopališču Assistens, kjer so pokopani fizik Niels Bohr, literat Hans Christian Andersen in filozof Søren Kierkegaard, na primer ni nič nenavadnega, da se ljudje med grobovi družijo, berejo knjige ali sončijo. Na grobovih imajo posajeno celo sadno drevje, jagode, zelišča ali pa postavljene klopce.
Tudi danski delovniki so v primerjavi s slovenskimi precej bolj sproščeni. Poleti pred službo skočijo v morje, navada, vsaj v zasebnem sektorju, pa je, da ob petkih končajo nekoliko prej, nato pa se sodelavci družijo na pijači ali dveh med tako imenovanim petkovim barom. Enako velja za univerze, kjer se študenti lahko neformalno družijo s profesorji. Kljub temu ali pa morda ravno zato je Danska z okoli 37 delovnimi urami na teden med najproduktivnejšimi državami na svetu.
Produktivnost se zrcali tudi skozi arhitekturo. Široke ulice, ki jih občasno ločujejo parki, jezera ali kanali, so obdane z mešanico starih bakreno rdeče ali gorčično obarvanih stavb, po drugi strani pa z moderno, razigrano arhitekturo in steklenimi fasadami, pri katerih svoj pečat puščajo svetovno znani danski arhitekturni biroji, kot so Bjarke Ingels Group, Henning Larsen ali Cobe. Preplet starega in novega se vidi tudi v prehodu vlog nekdanjih gospodarskih objektov, ki so jih z občinsko podporo pretvorili v nova središča kulture in druženja.
Nekoč veliko okrožje mesne industrije Kødbyen velja danes za eno izmed mestnih središč nočnega življenja in kulturnega dogajanja. Svojo funkcijo je spremenilo tudi nekdanje obmorsko industrijsko območje Refshaleøen, kjer gromozanske hale in transportne zabojnike polnijo športne dvorane, zaželeni študentski domovi, v bližini pa je nastala ulična kuhinja ali tržnica Reffen s ponudniki hrane držav sveta. Do tja se s kolesom najlažje pripelješ mimo dolgo najboljše restavracije na svetu Nome. Glede na odnos do mestnega prostora ni presenetljivo, da bo København prihodnje leto postal Unescova svetovna prestolnica arhitekture.
Smučišče v mestu
Omembe vreden je tudi bližnji Copenhill, v letu 2017 postavljen obrat za soproizvodnjo toplote in električne energije, ki se obenem uporablja kot smučišče. Ta kreativna rešitev je nastala z namenom transformiranja Københavna v ogljično nevtralno mesto do leta 2025. Ker niso pridobili državnih sredstev, so načrte prestavili, vseeno pa se Danska uvršča med najbolj zelene in trajnostne države na svetu. Tak vtis dobiš tudi med pristajanjem na glavnem letališču ob pogledu na vrste morskih vetrnih elektrarn. Po drugi strani me je neprijetno presenetila neomejena uporaba plastičnih vrečk v trgovinah z živili.
Na Danskem se čuti tudi visoka stopnja digitalizacije. Na bolšjakih ali tržnicah z rabljenim blagom namesto denarja raje prejemajo plačila prek aplikacije MobilePay. Enkrat sva s sostanovalcem med sobotnim sprehodom med bližnjimi vrstnimi hiškami naletela na osnovnošolko, ki je pred hišo prodajala piškote. Tudi ona je sprejemala le digitalna plačila. Plačilo z gotovino pa je zaželeno pri nakupu marihuane v priljubljeni in dobro poznani Christianii. Ta je sicer veliko več od tega. Je samoupravna skupnost s samozadostnim gospodarstvom in ostanek hipijevskega gibanja, ki že več kot 50 let v duhu svobode in raznolikosti v središču uspeva ob pravilih københavnske občine in mimo njih.
Glede na odnos do mestnega prostora ni presenetljivo, da bo København prihodnje leto postal Unescova svetovna prestolnica arhitekture.
Če zdaj pogledam na minulo poletje, si bom København zapomnil kot mesto sožitja pravil in sproščenosti ter starega in novega. Od tega mesta se kljub neizogibnim pomanjkljivostim lahko uči marsikatera evropska prestolnica. Ni pa težko verjeti, da se obiskovalcem, tistim, ki pridejo za nekaj dni ali za daljše obdobje, še dolgo kolca po obisku danske prestolnice.
