Vinogradniško društvo Kobilje ima najsodobnejšo napravo, ki zbira vremenske podatke, pomembne za vinogradništvo. Senzorji in aplikacija te potem pretvorijo v sporočila o vplivu vremena na vinsko trto, s katerimi si lahko vinogradniki pomagajo pri pravočasnem preprečevanju ter zatiranju različnih bolezni vinske trte. Naprava, ki je postavljena na treh krajih na območju Kobilja, deluje že dober mesec dni, obdelane podatke pa potem z bazne postaje dobavitelja prejemajo nekateri člani društva na svoje telefone in jih tedensko pošiljajo preostalim članom društva.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Veržejski duhovnik z avgustom v Maribor
Vsako leto avgusta se v slovenskih škofijah zgodijo premestitve duhovnikov.
»Te podatke smiselno sporočamo vinogradnikom, na primer: začela se je okužba peronospore, zato priporočamo, da se vinogradi poškropijo do konca tedna. Okužbe lahko zdaj spremljamo natančno po dnevih,« pove Štefan Istvan Varga, predsednik društva. Naprava meri hitrost vetra, količino padavin, vlažnost in temperaturo zraka, aplikacija pa sporoča fazo rasti in pogoje za pojav petih bolezni, peronospore, oidija, gnilobe, plesni in črne pegavosti. Na osnovi teh podatkov se škropljenje lahko izvaja ciljno, ob boljši učinkovitosti pa je namen tega še manjše število škropljenj. Z upoštevanjem koristnih informacij, ki jih daje nova naprava, bi se po pričakovanjih število škropljenj lahko zmanjšalo za tri. To bi izboljšalo gospodarnost obdelovanja vinogradov, hkrati pa prispevalo k varovanju narave.
Naprava bi bila lahko koristna za vinogradnike tudi na širšem območju, je prepričan Varga. Kot učitelj geografije pojasni, da na območju Goričkega in vse do Pinc obstaja posebna mikroklima z malo padavinami, okoli 700 milimetrov na kvadratni meter, medtem ko je v Mariboru, kjer se zbirajo podatki za pripravo škropilnega načrta za podravsko-prekmursko vinsko regijo, blizu 1200 milimetrov padavin. Lendava res ima nekoliko več padavin kot Goričko, vendar razlike niso tako velike, da bi izničile koristnost informacij po podatkih, ki jih zbira vremenska naprava na Kobilju. »Če bomo dokazali, da zadeva deluje in prinaša neko korist pri usmerjanju škropljenja, se bodo v mrežo uporabnikov teh podatkov lahko vključili tudi vinogradniki z drugih območij,« je še dejal predsednik društva.
Pomagala občina
Vinogradniško društvo Kobilje ima 20 članov. Dejavno je bilo do leta 2020, potem pa v času širjenja covida-19 obmirovalo. Aprila so znova sklicali občni zbor, na katerem so izvolili novo vodstvo, vodenje društva pa je prevzel Štefan Istvan Varga. Ustanovnega zbora društva sta se udeležila tudi župan in podžupan Občine Kobilje Darko in Pavel Horvat, ki sta podprla obuditev dela vinogradniškega društva. Občinski svet je potem na junijski seji tudi sprejel sklep, da bo občina prispevala za nakup merilne naprave. Vredna je bila 3500 evrov brez letne najemnine, občina je zanjo primaknila 1700 evrov, preostalo je bil denar društva.
Na območju Kobilja je 15 hektarjev vinogradov, od tega štiri hektarje obdeluje Danilo Varga, ki tudi vsakodnevno spremlja podatke ter članom društva pošilja pomembne informacije. »Naprava sama po sebi ne bo zmanjšala upada vinogradništva, bo pa pomagala tistim, ki še vztrajamo. Naprava pa tudi sporoča, da čeprav mladih to delo več ne zanima, vinogradniki še vedno obstajajo,« je povedal Danilo Varga, tudi Štefanov zet.
Delovanje društva so obudili tudi z namenom, da se vinogradniki na območju Kobilja povežejo med seboj, tudi v želji, da izvajajo škropljenje po enotnem načrtu, kar je zelo pomembno za učinkovitost in preprečevanje širjenja bolezni vinske trte.