Družinsko podjetje Kodila je na slovenski trg stopilo leta 1991. Takrat so v Markišavcih odprli prodajalno za lokalne potrebe in začeli prodajati domače sveže meso ter mesne izdelke. Tradicija ukvarjanja z mesom in mesnimi izdelki Kodilovih pa je še daljša. »Moj stari oče je imel prvo prodajalno mesa v Mirni na Dolenjskem. Tudi moj oče je bil zaposlen kot mesar v tovarni Pomurka mesna industrija. Vse od odprtja podjetja zato sledimo cilju, da so naši izdelki kakovostni in proizvedeni iz mesa prašičev, vzrejenih v lokalnem okolju,« pravi Janez Kodila, direktor podjetja.
Leta 2000 je prevzel vajeti podjetja od očeta, Janeza Kodile starejšega, saj je videl potencial v družinski blagovni znamki. Ob prevzemu je bilo v podjetju sedem zaposlenih, imeli so trgovino, ki je prodajala meso in mesne izdelke v regiji. »Edini sem v družini, ki po formalni izobrazbi ni živilski tehnik. Sem pa zato videl drugačno pot družinskega podjetja. Veliko sem namreč potoval po svetu in imel priložnost videti pridelavo mesa in mesnih izdelkov v bolj kulinaričnem, ne toliko industrijskem smislu,« pove sogovornik. Dodal je, da so v dvajsetih letih, odkar vodi podjetje, dosegli veliko, največ poudarka so dali razvoju prekmurske šunke, ki je eden od slovenskih zaščitenih kulinaričnih izdelkov.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Znanih je več podrobnosti o pretepu na soboški tržnici
Dve osebi sta iskali pomoč v regijski bolnišnici.
Dobre surovine ključne za gastronomijo
Danes Šunkarna Kodila ob proizvodnji mesa in mesnih izdelkov ter trgovini zajema še restavracijo in je postala neke vrste turistična točka. »Naše poslovanje temelji na štirih stebrih, tako smo tudi do naših kupcev in gostov bolj transparentni,« pravi Kodila. V trgovini, kjer prodajajo lastne izdelke, lahko gostje dobijo tudi izdelke iz lokalnega okolja, ki so združeni pod blagovno znamko Diši po Prekmurju. »Ponosni smo na razvoj temelja kakovosti, saj imamo bazo sedmih rejcev, ki pitajo prašiče za nas, veseli pa nas, da smo v vseh teh letih pridobili tudi tri certifikate. Smo certificiran proizvajalec poleg prekmurske šunke tudi kranjske klobase in ekoloških mesnin, pridobili smo tudi certifikat za prodajo prekmurske gibanice. Moja poslovna pot je bila vseskozi namenjena pridobitvi znakov višje kakovosti,« poudari.
V zadnjih petih letih so vzpostavili tudi gastronomsko dejavnost. V restavraciji Meet meat eat ali v prevodu Spoznajte in jejte meso Kodilovi kuharji ustvarjajo kulinarične specialitete. »Gostom smo na ta način omogočili, da iz dobre surovinske baze, ki jo imamo v spodnjih prostorih našega podjetja, izberejo najboljše, iz česar jim kuharji pripravijo specialitete. Mislim, da smo se v slovenskem prostoru dobro pozicionirali tudi s to ponudbo,« pravi Kodila.
Ponosen je tudi na objekt, ki je zgrajen nekoliko drugače, bolj tradicionalno. »Gre za koncept naravnih gradbenih materialov. Naše šunke so pod slamnato streho, zorilnice imajo ilovnate omete. Tradicijo pa smo podprli z novimi tržnimi prijemi, tudi zato se nam povečuje prodaja na tujih trgih, kot so Hrvaška, Avstrija, Madžarska, Nemčija, Francija in Anglija. Pri tem ne gre za prodajo velikih količin, so pa butično vsekakor pomembne za nas. Primarno tržišče našega podjetja ostaja slovenski trg.«
Prodaja izdelkov z višjo dodano vrednostjo narašča
Podjetje, ki zaposluje šestdeset ljudi v ožji gospodarski družbi, približno toliko pa ima še kooperativnih proizvajalcev, bo letos ustvarilo približno šest milijonov evrov prometa. To je primerljivo z lanskim rezultatom, zato rasti ne bo. Čeprav je še prezgodaj za končne ocene, je letošnje leto tudi zanje nepredvidljivo, jim je pa uspelo zadržati ekonomski obseg. Uspešni so bili predvsem v živilskoproizvodnem segmentu. »Veseli nas, da se nam povečuje prodaja izdelkov z višjo dodano vrednostjo. Mednje spadajo izdelki iz sušenega programa, meso krškopoljskih prašičev ter meso mangalice, raste pa tudi prodaja prekmurske šunke, paštet in kuhanih šunk.« V minulih letih so bili izdelki podjetja Kodila večkrat nagrajeni, sogovornik omeni, da so tudi na letošnjem ocenjevanju v okviru sejma Agra prejeli štiri zlata priznanja in eno srebrno. »Poudariti moram, da sem zelo ponosen na infrastrukturo, ki nam jo je uspelo postaviti, ter na ekipo, ki jo imamo. Vse to je plod skupnega dolgoletnega dela, saj brez ekipe tudi podjetje ne bi imelo potenciala,« je povedal.
V prihodnje želijo povečati kakovost vhodne surovine, tudi zato še bolj intenzivno sodelujejo s primarnimi rejci prašičev, bazo rejcev v lokalnem okolju pa širijo. »V tehnološkem smislu ne moremo delati velikih premikov, saj so naši tehnološki prijemi usmerjeni na tradicijo. Smo pa veliko pozornosti posvetili trženju, razvijamo celostno grafično podobo, veliko truda smo vložili v razvoj lastne embalaže ter v digitalizacijo, iščemo torej nove tržne poti,« pove o možnostih razvoja. Dodal je, da so vsi dosedanji uspehi in novi načrti tudi izraz stabilnega družinskega okolja. »Podpirajo nas prijatelji, sosedje, lokalno okolje. Uspešni smo tudi zaradi tega zaledja, vsekakor pa je družina tista, ki da pečat in kakovost podjetju,« je podčrtal.