Oskrba prebivalstva s pitno vodo in varovanje vodnih virov sta ključna izziva sodobne družbe. V Pomurju, kjer so prebivalci dolga leta živeli z razdrobljenimi vodovodnimi sistemi, motnjami pri oskrbi z vodo in brez kakovostne pitne vode, so se občine skupaj z državo in evropskimi sredstvi lotile reševanja tega problema celovito. Projekt pomurskega vodovoda, ki zajema tri sisteme – A, B in C –, je postal simbol uspešnega sodelovanja občin in strateške uporabe kohezijskih sredstev.
Še skoraj 50 milijonov evrov za nadgradnjo
Kljub uspehu prve faze so ostala območja, ki še niso bila vključena v sistem. Drugi del izvedbe in dokončanje investicije za oskrbo Pomurja z vodo sta bila sofinancirana in izvedena s sredstvi Operativnega programa evropske kohezijske politike 2014–2020.
- Nadgradnja vodovodnega sistema B - vrednost projekta 38.362.592,07 EUR (od tega EU 21.879.699,61 EUR);
- Nadgradnja vodovodnega sistema C - 2. faza - vrednost projekta 10.925.333,45 EUR (od tega EU 4.808.198,19 EUR);
Po izvedbi investicij je bilo na nova vodovodna sistema priključenih 60.229 prebivalcev občin: Apače, Gornja Radgona, Sveti Jurij ob Ščavnici, Beltinci, Cankova, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kuzma, Moravske Toplice, Puconci, Rogašovci, Šalovci, Tišina in Mestne občine Murska Sobota.
Še pred nekaj desetletji so se v Pomurju za oskrbo z vodo uporabljali številni majhni in nepovezani sistemi. Leta 2011 je imela regija kar 141 vodovodnih sistemov, ki so se razlikovali po obsegu, učinkovitosti in kakovosti. Vodne izgube so bile visoke, številna gospodinjstva pa sploh niso bila priključena na omrežje. Situacija na Goričkem je bila še posebej pereča, saj so gospodinjstva pogosto dobivala vodo s pomočjo gasilskih cistern. Takšna praksa je pomenila logistične izzive, nezanesljivost in slabšo kakovost vode. Te razmere so povzročile, da so se leta 2003 občine Pomurja povezale v skupno pobudo za reševanje težav pri oskrbi z vodo. Podpisale so pismo o nameri za skupno rešitev problema oskrbe s pitno vodo, leta 2005 pa še pogodbo o skupnem upravljanju. Cilj je bil vzpostaviti sodoben in zanesljiv regijski vodovodni sistem, ki bo dvignil kakovost življenja prebivalcev in zaščitil naravne vire.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #18) George Junčaj in Mura v pat poziciji: "Potreben bo kompromis"
V novi epizodi našega podkasta smo se o napetem stanju pri soboškem prvoligašu pogovarjali z Robertom Balantičem, dolgoletnim novinarjem športnega časnika Ekipa.
Ključna prelomnica
Leta 2006 je bil projekt pomurskega vodovoda prvič uvrščen v načrte razvojnih programov državnega proračuna. Kljub prizadevanjem države in občin obsežen projekt, ki presega lokalne zmožnosti financiranja, brez evropskih kohezijskih sredstev ni bil uresničljiv. Ker je bila to ena najobsežnejših in najzahtevnejših investicij na območju Slovenije, je bilo dogovorjeno, da se namesto enega projekta Oskrba s pitno vodo Pomurja izvedejo trije obsežnejši projekti, ki bodo sofinancirani s sredstvi evropske kohezijske politike v dveh finančnih perspektivah (programski obdobji 2007–2013 in 2014–2020).
V sistemu A so: Občina Črenšovci, Občina Dobrovnik, Občina Kobilje, Občina Lendava, Občina Odranci, Občina Turnišče in Občina Velika Polana. V sistemu B: Mestna občina Murska Sobota, Občina Beltinci, Občina Cankova, Občina Gornji Petrovci, Občina Grad, Občina Hodoš, Občina Kuzma, Občina Moravske Toplice, Občina Puconci, Občina Rogašovci, Občina Šalovci in Občina Tišina. V sistemu C pa: Občina Apače, Občina Gornja Radgona, Občina Križevci, Občina Ljutomer, Občina Radenci, Občina Razkrižje, Občina Sveti Jurij ob Ščavnici in Občina Veržej.
Dostop do čiste vode za več kot 118 tisoč prebivalcev
Kohezijska sredstva iz obdobja 2007–2013 (iz Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013) so bila dodeljena projektom:
- Oskrba s pitno vodo Pomurja – Sistem A (lendavsko območje), vrednost projekta 43.461.539 EUR (od tega EU 26.147.682,35 EUR);
- Oskrba s pitno vodo Pomurja – Sistem B (Goričko), vrednost projekta 49.549.480 EUR (od tega EU 28.529.128,56 EUR);
- Oskrba s pitno vodo Pomurja – Sistem C (Prlekija), vrednost projekta 49.375.566 EUR (od tega EU 32.063.133,56 EUR).
Gradbena dela so se začela leta 2013, zaključena pa so bila leta 2015. V tem času so zgradili transportne vode, sekundarna omrežja, črpališča in rezervoarje ter zaščitili ključne vodne vire. Po izvedbi navedenih investicij je bilo na vodovodni sistem priključenih 118.344 prebivalcev Pomurja.
V mislih že nov projekt
Sistema B, ki je bil deležen najobsežnejše investicije, po nadgradnji oskrbuje približno 50.000 prebivalcev. Javno podjetje Vodovod sistema B, d.o.o., ki ima danes zaposlenih 16 oseb, tako upravlja sistem, ki obsega 1200 kilometrov vodovodnega omrežja, okoli 18 tisoč vodovodnih priključkov, 53 prečrpališč, 26 vodohranov in 13 merilno-krmilnih jaškov. Direktor podjetja Boštjan Zver poudarja pomen sodelovanja s podizvajalci. »Dela, ki zajemajo operativno vzdrževanje cevovodov in vodovodnih priključkov, izvajajo kot podizvajalci javna podjetja. To so Komunala, javno podjetje d.o.o., Čista narava, javno komunalno podjetje, d.o.o., Püngrad, javno komunalno podjetje, d.o.o., in Komuna, javno komunalno podjetje Beltinci, d.o.o., ter režijska obrata občin Šalovci in Tišina. Sodelovanje s podizvajalci je zgledno in sledi ciljem občin ustanoviteljic po angažiranju občinskih javnih podjetij pri izvajanju operativnih nalog vzdrževanja vodovodnega omrežja,« pravi prvi mož javnega podjetja.
Po besedah Zvera bo treba v prihodnje glede na preteklo povečanje vodovodnega omrežja in števila objektov angažirati nujno potreben dodatni kader, obenem pa sproti zagotavljati sredstva za rast in razvoj javnega podjetja. Prav tako bodo potrebna sprotna vlaganja občin ustanoviteljic v javno infrastrukturo. V javnem podjetju tako že imajo zasnovo za novo nadgradnjo, tako imenovani projekt vodovod sistema B 2.0, s ciljem zmanjšanja vodnih izgub, izboljšanja odpornosti delovanja sistema, zagotovitve zadostne količine akumulirane vode za gašenje in rešitve problema lastništva starih transportnih vodov, ki so trenutno v lasti posameznih občin po legi. Ocenjena vrednost projekta bi bila okoli 40 milijonov evrov.
Občine same ne bi zmogle
Rihard Peurača, župan Občine Rogašovci, nosilne občine nadgradnje sistema B, se spominja, da je takrat prevladovalo mnenje, da se bodo dela v projektu lahko hitro nadaljevala, a se to ni zgodilo. »Preteči je moralo še veliko vode, pa ne po vodovodu, da se je začela gradnja. Projekti so bili več ali manj pripravljeni, sredstev pa ni bilo. Po številnih naporih, ko so bila sredstva končno zagotovljena, se je lahko šlo v izvedbo. Najprej v razpis za izbor izvajalca in šele nato se je začela fizična izvedba del,« se spominja župan.
Dela so se začela spomladi leta 2022, a začetek, kot pripoveduje župan, ni bil obetaven. V tistem času je namreč prišlo do rusko-ukrajinske vojne in do globalnega zloma trga surovin in materialov. S pomanjkanjem materialov in s podaljšanjem dobavnih rokov se je srečeval tudi glavni izvajalec Teleg-M. Do konca leta 2022 je bil projekt v praznem teku in glede na celoten obseg projekta je bilo opravljenih zelo malo del. »Tudi zato smo bili predstavniki investitorjev januarja 2023 povabljeni na ministrstvo, kjer smo predstavili stanje projekta in zagotovili, da smo ga sposobni do konca leta, to je do predvidenega izteka trajanja projekta, tudi dokončati. Na ministrstvu so naša zagotovila sprejeli,« poudarja župan.
Več kot le infrastrukturni projekt
Pomurski vodovod je postal več kot le infrastrukturni projekt – je simbol uspešnega sodelovanja, trajnostnega razvoja in vizije za prihodnost. Kljub doseženim ciljem pa obstajajo še izzivi, kot so zagotavljanje dodatnih priključkov, širitev omrežja in sprotno vzdrževanje infrastrukture. Z nadgrajenimi sistemi oskrbe in zavezo k trajnostnemu razvoju pa Pomurje ostaja regija, ki gleda v prihodnost in se zaveda pomena naravnih virov za kakovost življenja sedanjih in prihodnjih generacij. Regija bo še naprej rasla tudi s pomočjo evropskih sredstev.
Spomladi leta 2023 so dela, kot pravi Peurača, nato končno stekla in intenzivno potekala skoraj do konca leta. Tako so bila dokončana vsa glavna gradbena dela, kot so cevovodi in pripadajoči objekti. Zgrajenih je bilo skoraj 200 kilometrov cevovodov, od tega 53 kilometrov v Občini Rogašovci, pri tem pa je bilo na novo zgrajenih in s telemetrijo nadgrajenih tudi 60 objektov na celotnem vodovodnem omrežju (črpališča, vodohrani, jaški). Izvedena je bila tudi nadgradnja vodnega vira Fazanerija v Murski Soboti ter gradnja nadzornega centra, ki je v prostorih Javnega podjetja Vodovod sistema B. Pri izvedbi projekta je poleg glavnih izvajalcev Teleg-M in Elproing ter nadzornika Proplus po besedah župana korektno sodelovalo več projektnih partnerjev. Zelo korekten odnos so imeli, kot pravi, skozi celotno obdobje s predstavniki ministrstva in tudi vključene občine v projektu so složno sodelovale.
»Takšnega zalogaja občine same ne bi zmogle brez sofinanciranja Kohezijskega sklada in Republike Slovenije. Glavnina sredstev je bila zagotovljena iz Kohezijskega sklada, delno je projekt financiral Sklad Republike Slovenije za vode. Približno 8 odstotkov vrednosti pa so zagotovile občine glede na delež izvedbe projekta v posamezni občini. Po zaključku gradbenih del je bilo treba v zelo kratkem času pridobiti vsa uporabna dovoljenja. Ob korektnem sodelovanju z Upravno enoto Murska Sobota je tudi to uspelo. Z dokončanjem projekta je omogočen dostop do čiste pitne vode, kar bo olajšalo življenje našim prebivalcem, hkrati pa bo območje privlačnejše za nove naložbe, kar bo pozitivno vplivalo tudi na lokalno gospodarstvo,« še podčrta rogašovski župan.
