Koliko so zaslužile pomurske občine z meritvami hitrosti? 

Vprašanja, ali so imeli v občini lani postavljene merilnike hitrosti, kako pogosto ter koliko denarja je na ta način priteklo v občinski proračun, predvsem pa, kako so ga porabili, smo poslali vsem pomurskim občinam oziroma njihovim občinskim ali medobčinskim inšpektoratom. Medobčinske inšpektorate imajo v Pomurju številne občine, med njimi Apače, Gornja Radgona in Sveti Jurij ob Ščavnici, Beltinci, Črenšovci, Odranci, Turnišče in Velika Polana, skupni medobčinski inšpektorat in redarstvo pa imajo tudi občine Cankova, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kuzma, Moravske Toplice, Puconci, Rogašovci, Šalovci in Tišina. Medobčinski inšpektorat si delijo tudi občine Ljutomer, Križevci, Radenci, Razkrižje in Veržej.

Ne zaradi prihodkov

Kar nekaj občin nam je odgovorilo, da nimajo redarstva in ne postavljajo radarjev. V Občini Apače meritve s samodejno merilno napravo ob policiji izvaja tudi medobčinsko redarstvo in v letu 2018 so izvedli dve meritvi hitrosti – aprila in septembra. »V letu 2018 je bilo na območju Občine Apače v dveh meritvah skupaj izmerjenih 1383 vozil, pri tem je bilo 58 ugotovljenih prekoračitev dovoljene hitrosti, za katere je redarska služba v postopku izdala ustrezne plačilne naloge, za prekoračitve več kot 10 kilometrov na uro nad dovoljeno pa izrekla tudi predpisane kazenske točke. Od vseh 58 prekrškov je bilo plačanih glob v znesku 5.686 evrov.« Pri tem dodajajo, da imajo z meritvami tudi stroške zaradi dela, materiala in podobnega, in poudarjajo, da ne merijo zaradi prihodkov, ampak ker želijo boljšo prometno varnost.

Stanislav Rojko, župan Gornje Radgone, kjer imajo isto redarstvo kot Apače, je na naša vprašanja odgovoril, da je bilo lani v dveh meritvah skupaj kontroliranih 3706 vozil, 84 jih je prekoračilo dovoljeno hitrost, vsem je redarska služba izdala ustrezne plačilne naloge, tistim, ki so presegli hitrost za več kot 10 kilometrov na uro, pa so izrekli tudi predpisane kazenske točke. Od vseh 84 prekrškov so pobrali za 5.610 evrov glob. Pri tem je opozoril, da cilj meritev hitrosti ni polnjenje občinskega proračuna, ampak da z merjenji dolgoročno zmanjšajo število prekoračitev hitrosti. Zato, dodaja Rojko, pri izbiri lokacij, kjer naj bi merilne naprave stale, pogosto prisluhnejo predlogom občanov. »Od zneska plačanih glob je treba odšteti strošek najema samodejne merilne naprave, ki je okrog 500 evrov dnevno, pa strošek dela uslužbencev v teh postopkih ter druge materialne stroške – papir, sodišča, odvetniki –, kar potrjuje tezo, da cilj meritev ni ustvarjanje prihodkov proračuna, ampak boljša prometna varnost občanov in drugih udeležencev v prometu.«

V Veržeju lani 11 meritev

V Veržeju je občinski svet leta 2016 sklenil, da bodo začeli nadzirati hitrost v občini, saj se je promet skozi občino bistveno povečal, ljudje pa niso upoštevali omejitev hitrosti. Občinski svet je menil, da je nadzor hitrosti z radarjem eden od pomembnih ukrepov za umirjanje prometa v Veržeju. »V letu 2018 je bilo v Občini Veržej izvedenih enajst meritev hitrosti, in sicer januarja, marca, maja in junija enkrat mesečno, v septembru, novembru in decembru pa dvakrat na mesec,« so nam odpisali iz veržejske občine, kjer so v proračunu zaradi prekoračitev hitrosti na postavki »globe za prekrške« evidentirali nekaj več kot 31.200 evrov. »V dveh letih se je znesek znižal za več kot 35 odstotkov, kar pomeni, da nadzor hitrosti prispeva k zmanjšanju hitrosti vožnje v naši občini,« so še dodali in povedali, da denar, ki ga dobijo z globami, uporabijo za izboljšanje varnosti v cestnem prometu v občini.

Lani mestni občini 79.819 evrov

Beltinci so povedali, da redarske službe nimajo organizirane, prav tako Cankova, Grad, Hodoš, Križevci, Kobilje in Kuzma. V Lendavi, kjer redarje imajo, ti ne opravljajo meritev hitrosti z radarji, jih pa v Murski Soboti. Mestno redarstvo je meritve hitrosti opravljalo dva dni sredi januarja lani, dva dni sredi marca, en dan v aprilu, dva dni konec avgusta ter tri dni novembra. Merilna naprava je na posamezni lokaciji postavljena od 30 do 45 minut. Z globami za prekoračitve hitrosti je bilo v letu 2018 prejetih 79.819,50 evra. Na vprašanje, za kaj namenijo dobljeni denar od glob, nismo dobili odgovora.
V Radencih imajo skupen medobčinski inšpektorat in redarstvo z občinami Gornja Radgona, Apače in Sveti Jurij ob Ščavnici. Župan Roman Leljak je poklical sam in povedal, da medobčinskemu inšpektoratu ne morejo prepovedati merjenj na območju Občine Radenci, mu pa lahko določijo prioritete. »Letos smo redarsko službo izločili iz svojih prioritet. Lani je v občinski proračun zaradi kazni priteklo 3.000 evrov, ki pa jih potem praktično vrnemo v redarsko službo – denar gre za financiranje njihovih plač in drugih stroškov, ki jih imajo,« je povedal Leljak. Po njegovem mnenju delo redarske službe ne bi smelo biti merjenje hitrosti in kaznovanje, ampak predvsem to, za kar jo dejansko potrebujejo: »Iskanje nedovoljenih odlagališč in odkrivanje, kdo je ta odlagališča ustvaril, kdo je torej zanje odgovoren, ali pa recimo iskanje tistega, ki je kriv, da so včasih ceste polne blata, ker kmetje ne očistijo gum na traktorjih, kot bi jih morali.« Predvsem pa je po Leljakovih besedah smisel inšpektorata in redarstva v preventivi in opozarjanju, ne pa v kaznovanju.

V Šalovcih ni radarjev, le prikazovalnik hitrosti

Na Razkrižju so bile lani meritve izvedene enajstkrat, in sicer aprila, maja, junija, septembra, novembra in decembra. »Na postavki globe za prekrške je bilo 25.815 evrov realizacije zaradi prekoračitve hitrosti,« so odgovorili. In še: »Denarna sredstva občina nameni za povečanje prometne varnosti v občini, na primer za prometno infrastrukturo. Za pločnike, javno razsvetljavo, prometno signalizacijo in prikazovalnike hitrosti.«
Iztok Fartek, župan Občine Šalovci, pa nam je odgovoril: »Za občasno postavljanje radarjev smo v preteklosti prejeli nekaj ponudb, kjer nam je bila predstavljena tudi možnost pridobivanja dodatnih finančnih sredstev. Omenjeno tematiko smo obravnavali v občinskem svetu in se nato odločili, da bomo za zagotavljanje večje prometne varnosti postavili prikazovalnik hitrosti. Na območju Občine Šalovci ne postavljamo radarjev, s pomočjo katerih bi pridobivali dodatna finančna sredstva v občinski proračun.«