Več družin, ki imajo dijake in študente, smo povprašali, kaj je za družinski proračun pomenilo, ko je njihov otrok postal dijak ali študent. Imen in priimkov ljudi, ki so sodelovali z nami, ne bomo uporabljali.
Dijakinja, ki se v mesto šolanja vozi okrog 20 kilometrov, plača za avtobusno vozovnico okoli 200 evrov letno, za malico pa okrog 80 evrov mesečno, preostale obroke ima doma. Šolske potrebščine so na začetku leta stale približno 180 evrov, 250 evrov šolske knjige, večino uporablja dve leti. 50 evrov je letna naročnina za grafične programe, šolske ekskurzije in tabori starše stanejo do 400 evrov letno, okrog 500 evrov letno še umetniški pripomočki. Dijakinja dobi 40 evrov mesečne žepnine, nima štipendije, obleka in obutev letno staneta okrog 700 evrov. Mama pravi, da je eden večjih izdatkov v srednji šoli nakup novega računalnika ali grafične tablice, kar znese najmanj 700 evrov.
Dijak iz štiričlanske družine se prav tako dnevno vozi v srednjo šolo, 30 kilometrov je od doma do njegove šole, letna vozovnica je stala 200 evrov. Za knjige in zvezke so septembra odšteli od 200 do 250 evrov, šolska malica je mesečno 50 evrov. Za oblačila in obutev, pravi mama, mu da denar v razumnih mejah, to je kakih 500 evrov letno, si pa tudi sam kaj privarčuje, saj dobi 50 evrov žepnine. Mama pravi, da če primerja srednjo in osnovno šolo, je v srednji šoli stroškov manj.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Na mesec do 400 evrov
Petčlanska družina ima osnovnošolca, dijaka in študenta, vsi živijo doma. Dijak obiskuje srednjo šolo na Ptuju, kar je 20 kilometrov od doma, študent fakulteto v Mariboru, ki je oddaljena 40 kilometrov. Starši dajo študentu mesečno 200, dijaku pa 70 evrov, vsak dobi še 50 evrov od babice. Štipendije nimata, sama pa si kak evro zaslužita z delom in pomočjo bližnjim kmetom. Študent denar potrebuje tudi za bencin, saj se vozi z avtomobilom, dijaka večinoma vozi mama, saj službuje v bližini. Jesta doma, pravi mama, pri oblačilih sta izredno skromna in čevlje in oblačila ponosita do konca, tako da s tem večjih mesečnih stroškov ni, ko pa so, so majhni. Starša poravnata kakšne izredne stroške, kamor spadajo recimo vozniški izpit, vinjeta, maturantski in drugi izleti.
Študent arhitekture v Ljubljani bi lahko bil, pravi, v študentskem domu, kar bi ga stalo 80 evrov mesečno. A zaradi obveznosti izdelovanja velikih maket, kar bi bilo težko v študentski sobi s sostanovalcem, stanuje sam v zasebnem stanovanju in ima najemnino, 200 evrov mesečno. Za letno vozovnico domov odšteje 230 evrov, prehranjuje se s pomočjo bonov, kar je približno 50 evrov na mesec, občasna nova garderoba je obvezna, a za njo, kot pravi, ne zapravlja prepogosto. Dvakrat letno imajo terenske vaje v tujini, kar stane približno 200 evrov, lahko tudi več. Brez štipendije in z občasnim zaslužkom se skozi mesec prebije s približno 350 do 400 evri.
Tujina dražja
Štiričlanska družina iz bližine Maribora ima dve študentki, ki študirata v Mariboru. Živita v najemniškem stanovanju, družina plačuje 160 evrov najemnine za eno, to je skupaj s stroški stanovanja, pravi mama, približno 300 evrov na mesec za eno. Za hrano in oblačila dobita vsaka mesečno 150 evrov žepnine. Knjige za šolo financirajo dodatno, kupujejo pa tudi rabljene. Do Maribora, do koder je kakih 30 kilometrov, ju vozijo z avtom dvakrat tedensko, torej je k stroškom treba prišteti še kak rezervoar bencina mesečno. V povprečju tako staneta hčerki okrog 800 do 900 evrov na mesec, ko ju je treba obleči in obuti tudi več, pravi mama.
Študentka, ki glasbo študira v tujini, je plačala 500 evrov šolnine, 250 evrov daje mesečno za najemnino in še 70 evrov za stroške. Ker vmes hodi domov – njen dom je 140 kilometrov oddaljen od kraja šolanja – in nima druge javne povezave, to znese še kakšnih 100 evrov za bencin mesečno. Na leto se mora enkrat udeležiti poletne šole, ki stane 500 evrov, mesečno pa odšteje še kakšnih 40 evrov za koncerte, udeležba katerih je obvezna. Letno plača tudi 120 evrov za servis glasbila. Mama ji daje 100 evrov mesečne žepnine, kar ima za hrano in oblačila.
Študentka iz Pomurja v Kopru plača najemnino za stanovanje skupaj s stroški 200 evrov, 20 evrov stane mesečna vozovnica za avtobus. Boni za hrano ter higiena stanejo od 150 do 200 evrov na mesec, študijske obveznosti pa so odvisne od meseca, povprečno kakih 20 evrov. Dobiva 160 evrov štipendije in mora, kot pravi, nujno opravljati študentsko delo, drugače ne bi mogla študirati, saj ji mama le stežka denarno pomaga.
Stroški družin z dijakom ali študentom so tako zelo različni in odvisni od načina življenja šolajočega se. Lahko bi ocenili, da so za starše z dekleti malo višji, saj porabijo več za garderobo, medtem ko fantje pri tem niso tako zahtevni. Prehod iz osnovne v srednjo šolo je za starševske denarnice očitno olajšanje, se pa stroški na prehodu iz srednje šole na fakulteto spet zvišajo. Tisti, ki živijo v mestu šolanja ali zelo blizu, tako prihranijo stroške za stanovanje, pogosto tudi za hrano.