Pred kratkim sem po dolgem času ponovno vzel v roke meni zelo ljubo knjigo Nevromant avtorja Williama Gibsona, ki jo lahko mirno označimo kot temelj kiberpankovske literarne zvrsti. Spomnil sem se zime na koncu leta 1999, ko sem v vsej svoji najstniški anksioznosti obseden z znanstveno fantastiko naivno verjel, da se bo ob prelomu tisočletja zgodilo nekaj nenavadnega. Pa se na moje veliko razočaranje ni zgodilo nič drugega kot to, da smo zamenjali vse številke na letni številčnici, če le pri tem ni ponagajal milenijski hrošč, ki prvih dveh številk na nekaterih redkih računalniških sistemih ni menjal in je letnica skočila na 1900 namesto 2000. Glasba, ki sem jo takrat poslušal, me lahko zlahka popelje tja in mi pričara marsikateri občutek, ki bi se sicer izgubil v času, kot solze v dežju, če lahko citiram znameniti stavek iz meni še vedno najljubšega temačnega znanstvenofantastičnega filma Bladerunner (Iztrebljevalec), saj zame prav tako uteleša to kiberpankovsko vzdušje.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Amandmaji za investicije v Pomurju gladko zavrnjeni: Kako so glasovali pomurski poslanci?
Državni zbor je potrdil proračuna za prihodnji dve leti, ob tem pa je bilo s strani opozicije vloženih več amandmajev, ki so se nanašali na projekte v Pomurju.
Najverjetneje sem takrat Nevromanta bral ob poslušanju glasbe, ki jo je za Iztrebljevalca virtuozno izklesal Vangelis s slikovitim naborom sintetizatorjev in s tem nesporno ustvaril žanrsko zvočno kuliso. Knjiga Nevromant je izšla leta 1984, torej dve leti za kultnim Iztrebljevalcem, terminologija, ki jo je za knjigo skoval Gibson, pa je ostala del splošne uporabe v medijih in popularni kulturi do danes. Zgodba spremlja nekdanjega hekerja Casea, ki živi v svetu, kjer so ljudje pogosto opremljeni z različnimi tehnološkimi nadgradnjami, vključno z izboljšanim vidom, umetnimi okončinami in vmesniki za dostop do kibernetskega prostora. Gibson je s to knjigo zasnoval osnove za mnoge kasnejše zgodbe, kjer se pojavijo kibernetski vsadki, med drugim od tam črpa tudi kultni japonski animirani film Ghost in the Shell (Duh v školjki) iz leta 1995. Film režiserja Mamoruja Oshiija temelji na istoimenski mangi (stripu) avtorja Masamuneja Shirowa, ki je nastala v letih 1989, 1990, in se odvija v takrat na videz daljni prihodnosti leta 2029, kjer so ljudje prav tako povezani s tehnologijo prek kibernetskih vsadkov.
Nekaj desetletij pozneje stojimo na pragu uresničitve marsikatere kiberpankovske vizije. Neuralink je podjetje, ki ga je leta 2016 soustanovil Elon Musk. Usmerjeno je na razvoj tehnologij za povezavo človeških možganov z računalniki, znanimi kot BCI – Brain-Computer Interface (možgansko-računalniški vmesniki). Glavni cilj Neuralinka je razviti visokopasovni vmesnik, ki bi omogočal neposredno komunikacijo med človeškimi možgani in računalniki. Tehnologija bi v prvi vrsti lahko pomagala pri zdravljenju nevroloških bolezni, kot so paraliza, epilepsija, Parkinsonova bolezen, in pri drugih nevroloških težavah. Naprava bi lahko omogočila pacientom, da z možgani nadzorujejo različne naprave, na primer računalnike ali proteze. Slepi bi tako lahko videli sprva v nizki resoluciji, sčasoma pa bi jim lahko tehnologija omogočila celo boljši vid, kot ga imamo ljudje, nekako kot v seriji Star Trek (Zvezdne steze), kjer je imel Geordi La Forge zaradi prirojene slepote s pomočjo posebnih očal (pozneje vsadkov) edinstven način vida, ki ga je pogosto uporabil za reševanje raznih tehničnih težav.
V naslednjem koraku pa želi Neuralink dolgoročno omogočiti izboljšanje človeških kognitivnih in telesnih sposobnosti, kar vključuje povečanje spomina, hitrejšo obdelavo informacij in celo interakcijo z umetno inteligenco. Elon Musk je izrazil skrb glede hitrega napredka umetne inteligence in njenega potencialnega vpliva na človeštvo. V Neuralinku vidi način za »združitev« ljudi in umetne inteligence, s čimer bi nekako preprečili, da bi postali kot človeška vrsta nerelevantni. Tehnologija, ki jo Neuralink razvija, vključuje mikroskopske elektrode, ki so vgrajene v možgane in lahko berejo in pošiljajo signale. Naprava je zasnovana tako, da je čim manj invazivna, in podjetje je že izvedlo nekatere poskuse na živalih ter nedavno začelo klinične študije na drugem pacientu, ki že lahko uspešno igra računalniške igre in se uči uporabe programa za ustvarjanje 3D-objektov popolnoma brez fizične interakcije.
Pa vendar velja mnoge Muskove napovedi jemati z dobro mero skepticizma, saj je kot najbogatejši človek na svetu znan tudi po tem, da si pogosto zastavi svoje projekte malce preveč ambiciozno. Težko si predstavljam svet, kjer bi Neuralink, kot ga napoveduje Musk, postal dostopen na komercialnem trgu. Ne vem, ali bi se sploh upal nadgraditi, ker poti nazaj zagotovo več ne bi bilo, saj bi navadno življenje potem postalo preveč dolgočasno.