Večkrat sem že razmišljala, da sem se prepozno rodila. Ob gledanju kakšnih filmov iz prejšnjih stoletij, v katerih so ljudje vedno urejeni, plešejo na dvorih, si dvorijo, mi je bilo vedno toplo pri srcu. Pred leti sem pripravljala obsežnejši prispevek o prometni varnosti in cestah po Sloveniji. Eden glavnih sogovornikov je bil človek, ki je kar nekaj let starejši od mene, morda bi lahko bil celo moj oče. Bil je prijazen, uvideven, šarmanten, odpiral je vrata. Da bi se o temi še podrobneje pogovorila, je predlagal, da se sestaneva na večerji. V luči instant odnosov, ki nas obkrožajo, sem trznila, saj nisem bila prepričana, ali je to primerno ali ne. Ne nazadnje je šlo za poslovno večerjo, zato sem šla.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Med večerjo sva se pogovarjala o temi, je pa sproščeno vzdušje pripeljalo tudi do pogovora o dogodkih iz zasebnega življenja. Ostala sva sama v gostilni, dokler naju natakarji niso skoraj pometli ven. Ni dovolil, da bi si račun razdelila, kaj šele da bi ga poravnala sama. Vedela sem, da če bi vztrajala, bi ga užalila. Tudi ko sva se poslovila, ni bila nerodna situacija. Stisk roke in nežen objem, preden sva šla vsak svojo pot. Spomnim se, da sem prijateljici takoj napisala, da si želim, da bi živela v svetu, ko so fantje dekleta še vozili na večerje. Odgovorila mi je, saj živiš, saj si bila pravkar na večerji. A nisem govorila o tem. Razmišljala sem, da če se je nekdo pripravljen tako zelo potruditi za posel, kako bi se šele potrudil, če bi šlo za ljubezen. V življenju so se po tem najine poti še nekajkrat križale, njegove geste so ostale vedno iste. Pridržanje vrat, prijaznost do vseh na vsakem koraku, spoštljiva sporočila z vedno lepim zaključkom. Spoštovanje. Sprašujem se, kdaj, predvsem pa zakaj je šlo iz mode.
V družbi takšnih kavalirjev sem se znašla še nekajkrat v življenju, tudi v družbi članov Lions kluba Murska Sobota, kjer imam to čast, da sodelujem s starostami te organizacije. Nenarejena prijaznost, uvidevnost, spoštovanje do sočloveka me prevzamejo vedno znova. Ne bi bilo pošteno, če bi rekla, da tega pri mlajših ni več. Je, ampak znatno manj, zato pa so ljudje, ki spoštujejo sočloveka, ki spoštujejo ženske, toliko bolj dragoceni. Žal to ni samoumevno. Pred kratkim se mi je recimo zgodilo, da mi je ob odhodu z zabave mladenič očistil zasneženo vetrobransko steklo. Brez moje prošnje, brez razloga, brez namenov, brez pričakovanj. Samo zato, ker je prijazen in mi je pomagal. Ker takšen je.
Nisem poslušala debate z zgornjim naslovom v enem od medijev, ampak že naslov v napovedniku me je zbodel. Kar sicer pomeni, da so ustvarjalci oddaje z njim dosegli namen. Ne razumem, zakaj ne bi bilo primerno, da nekomu rečeš prijazno besedo, nekoga pohvališ, poudariš to, kar je dobro. Gre v obe smeri. Enako velja za ženske, da pohvalimo moške. Kako lepo dušo poboža prijazna beseda, kako lep občutek je to.
Živim v izrazito patriarhalni družbi in na žalost so mnogim že težko priborjene pravice spet kratene. Afganistan, Pakistan, Iran, pa še bi žal lahko naštevala. Ženske so v letu 2023 ponovno (ali ponekod še vedno) zatirane. Povsem so jih zakrili, zaprli v sobane, jim prepovedali izobraževanje. Zopet so postale kos mesa. Kakšno spoštovanje, kakšna pravica do besede in izražanja volje. Grozljiv svet, v katerem ne želim živeti, a vendarle je tu. Naj nam služi kot opomin, da ne smemo dopuščati nespoštovanja, da moramo dvigniti glave vsakič, ko je katera koli človekova pravica kršena.
Pa zelo preprosto je pravzaprav. To, da nekoga prizadeneš, izvira iz tvoje bolečine. Ker te je nekoč nekdo prizadel in tega nisi znal predelati. Morda se čutiš nevrednega ljubezni in si ne predstavljaš, ne verjameš, da te čudovita oseba lahko iskreno ljubi. Težko je to ozavestiti in prebroditi, lažje je potlačiti in se zadovoljiti z instant užitkom, čeprav veš, da nekaj manjka. Prava ljubezen, pristno spoštovanje se občutita. Tudi način, kako preveriti, ali bi nekomu nekaj rekel ali storil, je zelo preprost. Tako, da se vprašaš, kako bi bilo tebi, če bi ti nekdo to naredil. Se ob tem počutiš dobro ali te boli? Ker tako bo bolelo drugega. In če ga bo bolelo, tega ne stori. Če bo delo dobro, pa kar pogumno.