Press Clipping je za besedno zvezo julija izbral kisle kumarice. Kot so zapisali, so »frazemi čas kislih kumaric, obdobje kislih kumaric in sezona kislih kumaric verjetno prevzeti po nemškem izrazu Sauergurkenzeit v pomenu poletno poslovno zatišje«. Julija in avgusta namreč zasledimo manj pomembnih vsebin v medijih, zato govorimo o obdobju kislih kumaric. To pomeni, da so teme povezane z letnim časom – sproščene in lahkotne. V času kislih kumaric je minilo tudi pol leta od začetka ruske invazije na Ukrajino. Po polomu ruskih sil pred Kijevom se je invazija preusmerila na vzhod in jug Ukrajine – ruska vojska v tem trenutku obvladuje že skoraj četrtino ukrajinskega ozemlja. Televizijska poročila se medtem že dolgo ne začnejo več z vojno v Ukrajini. Čeprav ni niti enega signala, ki bi lahko vzbudil upanje na mir, so prispevki o vojni objavljeni šele kot četrti ali peti.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Prvi sneg zapadel tudi po nižinah
Na cestah velja večja previdnost.
Nedavno je nacionalna televizija predvajala dokumentarno-igrani film Donbas ukrajinskega režiserja Sergeja Loznice. Njegov film so leta 2018, ko ga je ustvaril, dojemali kot groteskno črno komedijo, vendar je režiser že takrat opozarjal, da gre za širši problem, ki bo zelo verjetno vodil v eskalacijo razmer v Ukrajini. Loznica je trenutno med najbolj priznanimi sodobnimi filmarji in je v svojem ustvarjanju že od začetkov kritičen do ruske vojaške in politične agresije na njegovo domovino. Donbas je pokrajina v vzhodnem delu Ukrajine in v istoimenskem insceniranem dokumentarnem filmu se različne kriminalne združbe enkrat borijo proti uradni ukrajinski vojski, drugič proti ruskim silam in tretjič obračunavajo med seboj. Kakor jim pač ustreza. »Neprestani spori so idealen pogoj za anarhijo, v kateri si posamezniki nekaznovano prisvajajo tujo lastnino in ponižujejo civilno prebivalstvo. Strah, prevare, sovraštvo, nasilje in smrt prežijo na vsakem koraku. Če preživite Donbas, ste pripravljeni na Pekel,« je film povzel režiser Loznica.
V vojni v Ukrajini ni nedolžnih, tudi ukrajinska oblast ni nedolžna. Vojna vsem neposredno vpletenim – Ukrajini, Rusiji, Ameriki in Evropi – predvsem škodi, a tudi koristi – na primer vojaški industriji. Turčija prodaja Ukrajincem svoje zmogljive vojaške brezpilotnike bayraktar TB2, v začetku meseca pa sta se v Sočiju srečala ruski predsednik Putin in turški predsednik Erdogan. Dogovorila sta se, da bo Turčija ruski plin v prihodnje delno plačevala v rubljih, menda pa sta govorila še o nakupu omenjenih letalnikov. Vojna prav tako traja ravno dovolj dolgo, da je Evropa zaradi nje že močno prestrašena. Če karikiramo: Evropa je postala ena sama velika tržnica, na kateri vsi trgujejo. Za denar, za evre, za rublje. Rusija je v prvih 100 dneh vojne v Ukrajini z izvozom fosilnih goriv zaslužila 93 milijard evrov, pri čemer je bilo največ goriva izvoženega v Evropsko unijo, je ugotovil Center za raziskave o energiji in čistem zraku. Največja uvoznica je bila Kitajska (12,6 milijarde evrov), takoj za njo pa sta Nemčija (12,1 milijarde evrov) in Italija (7,8 milijarde evrov).
En mesec po začetku vojne v Ukrajini sem imel priložnost intervjuvati Borisa Čibeja, nekdanjega novinarja in urednika Radia Študent in Mladine, danes novinarja Dela. Čibej je izvrsten poznavalec zapletenih mednarodnih odnosov, njegova novinarska beseda seže tako v Washington kot v Moskvo. Na vprašanje, kako daleč bo šel Putin, je odgovoril: »Kakor je nekoč rekel neki slab igralec, ki je potem postal enako dober predsednik ZDA, sta za tango potrebna dva. Putin je že v razvpitem münchenskem govoru leta 2007 več ali manj razgalil vso rusko zaskrbljenost, naš oziroma zahodni odziv pa je vplival na njegove odločitve. To še ne pomeni, da zagovarjam njegov poseg v Ukrajini, s katerim je prestopil tudi mojo 'rdečo črto', toda brez pogajanj in zgolj s samomorilsko (zlasti evropsko) politiko sankcij bo šlo vse le še na slabše. Na to pa bi si upal staviti.«
Boris Čibej je po videnem očitno stavo dobil, pandemija covida in vojna v Ukrajini pa bi za svetovne igralce morali biti zadosten signal, da je zdaj res zadnji trenutek, da stopijo skupaj. Ker se v kontekstu izjave Zelenskega, da bo v Ukrajini mir šele, ko bo osvobojen tudi polotok Krim, zdi, da se prava vojna šele začenja.