Komaj je vlada Roberta Goloba zakorakala v drugo leto mandata, že so se ji zgodile katastrofalne poplave, ki bodo tako ali drugače zaznamovale ves preostanek mandata. S sanacijo se bo verjetno ukvarjala še naslednja vlada, katera koli že bo. Premier Golob je v državnem zboru dejal, da bo sanacija škode po poplavah znašala do 7 milijard evrov. Naj spomnim, da sem kmalu po poplavah, ko je Ursula von der Leyen ob obisku Slovenije napovedala, da bo naša država iz solidarnostnega sklada prejela 400 milijonov evrov, ocenil, da bi bila lahko škoda na podlagi preteklih izplačil iz tega mehanizma v razponu od šest do osem milijard evrov. Marsikdo je vseeno zastrigel z ušesi, ko je slišal tako vrtoglavi znesek. Ne nazadnje so občine škodo ocenile na 2,7 milijarde evrov, podjetja na 400 milijonov evrov, za okoli 120 milijonov evrov pa naj bi bilo škode na uničenih bivanjskih objektih. Sam vem, kako sem prišel do moje takratne ocene.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
S kolesi odkrivali lendavsko občino
Krožnega kolesarjenja se je udeležilo 31 kolesarjev.
Na podlagi golega ugibanja ob pogledu na podobna izplačila iz solidarnostnega sklada drugim državam, ki so jih prizadele naravne katastrofe, kar je seveda daleč od merodajnega. Kako je vlada prišla do številke, pa bo po napovedih Goloba »eksplicitno pojasnjeno v predlogu zakona o obnovi in razvoju«. Kljub pregovorni solidarnosti se javnost upravičeno sprašuje, koliko davkoplačevalskega denarja se bo porabilo in za kaj vse. Izkušnje nas namreč učijo, da država velikokrat ravna z javnimi sredstvi kot svinja z mehom, nevarnost takega početja pa je premo sorazmerna z višino sredstev, ki jih ima na voljo. Še toliko več pomislekov vzbuja dejstvo, da bo napovedani sklad za obnovo, kamor bodo pritekala sredstva za poplavno sanacijo, upravljala SID banka. Na čelu državne banke je od letošnje pomladi razvpiti Borut Jamnik, ki že desetletja uspešno krmari v vrhu paradržavnih struktur in velja za enega najvplivnejših mož na politično-gospodarski sceni. Gre za arhetip strica iz ozadja, ki se ni nikoli »stehtal« na kakšnih volitvah.
Če vse to pustimo ob strani in zaupamo pristojnim, se še zmeraj odpira pomembno vprašanje. Kakšne posledice bo imela več milijard težka sanacija po poplavah za razvoj našega pomurskega prostora, ki roko na srce ni utrpel gromozanskih škod v zadnjih ujmah? Bojim se in pri tem ne pripisujem neposredne krivde le vladi, da lahko že govorimo o izgubljenem mandatu. Moje slutnje bo bržkone potrdil dvoletni proračun, ki bo kmalu pristal v državnem zboru in kjer bodo verjetno ničle spremljale veliko večino projektov v načrtu razvojnih programov. To je nakazala že ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek v odgovoru na poslansko vprašanje Tineta Novaka o murskosoboški vzhodni obvoznici.
Vse, kar še ni v izvedbi in kar še ni vezano na financiranje z evropskimi sredstvi, se bo zamaknilo. Tudi načrti v zvezi s črpanjem evropskih kohezijskih sredstev in sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost naj bi se predrugačili v prid poplavni sanaciji. Nekaj upanja ohranjam, da bodo pomurski poslanci – po novem jih bomo imeli v hramu demokracije kar osem – vendarle strnili vrste in poskrbeli, da ne bodo vse naše želje in potrebe prezrte. Obravnava proračuna bo zagotovo pravi čas za to, morda celo za vložitev kakšnega nadstrankarskega amandmaja. Tudi pomurski poslanci iz koalicijskih vrst so se namreč začeli zavedati realnosti svojega obstoja zgolj za potrebe glasovalnega stroja, ki pa ne namenja pretirane pozornosti krikom iz lokalnega okolja, iz katerega prihajajo. Povezani lahko vseeno bolje izkoristijo svojo odločevalsko moč, kar lahko koristi tako njim samim kakor tudi regiji.
Štiri leta se bodo hitro obrnila in kako bodo odgovorili, ko jih bodo njihovi volivci iz Bodonec, Kroga, Sebeborec, Dokležovja, Turnišča, Dolge vasi, Negove ali Male Nedelje povprašali, kaj so naredili zanje v vsem tem času. Jih bodo lahko pogledali v oči in povedali, da so imeli zvezane roke ob dveh ministrih in najštevilnejši zastopanosti v državnem zboru doslej? Vzamem nazaj pretirano pesimistično oceno, da je mandat že izgubljen. Ni še prepozno, a prehajamo v ključno obdobje mandata. Stvari bo sedaj zaradi poplavne sanacije, ki je ob nenehnem zatrjevanju vladnih predstavnikov absolutna prioriteta, in fiskalnega pravila še toliko težje premakniti. Morda pa se bo v tem razmetavanju denarja ravno našla priložnost za kakšnega pomurskega podtaknjenca v stilu Janševih interventnih zakonov v času covida. Eno je gotovo, računskemu sodišču v prihodnosti ne bo zmanjkalo dela.