Nacionalna televizija je na svojem prvem sporedu postregla z britansko serijo Vigil v šestih delih. Serija popelje na podmornico, ki je oborožena z raketami z jedrskimi konicami in na kateri se dogajajo sumljive stvari. Globlje gremo, temneje je. V škotskem morju v nenavadnih okoliščinah najprej potone ribiška barka, hkrati na kraljevi jedrski podmornici enega od podmorničarjev najdejo mrtvega. Ker se je incident zgodil v škotskih vodah, preiskavo dodelijo domači kriminalistki Amy Silva (Suranne Jones). S helikopterjem jo odpeljejo na plovilo na skrivni lokaciji in jo vkrcajo. Zapletati se začne takoj, saj na morju veljajo druga pravila. Kriminalistka je deveta ženska v 140-članski posadki. Podmornica je velika kot dve nogometni igrišči in visoka kot štirinadstropni avtobus. »Zapor na jedrski pogon« Vigilu pravi posadka.
Preberite še
Odpri v novem zavihku(S TRIBUNE) Spomin na stare čase
Kako hitro se stvari v športu spreminjajo, so na svoji koži v tej sezoni občutili prav soboški nogometaši.
»Mi smo vedno v vojni.« To pa je takoj na začetku preiskave kriminalistki razložil kapitan podmornice Neil Newson (Paterson Joseph) in ji zavrnil prošnjo za pomoč pri vzpostavitvi telefonske povezave z obalo. Komuniciranje je mogoče zgolj s kodiranimi sporočili. Preiskovalki na kopnem pomaga Kirsten Longrace (Rose Leslie), ki sumi na širše ozadje dogodkov na Vigilu, tudi na vohunsko igro tujih obveščevalnih služb, najbolj Rusov. Ker sta bili s Silvovo ljubimki, je njuno intimno prijateljstvo prednost, ki jima pomaga pri pošiljanju kodiranih sporočil. Tako obideta vrh kraljeve mornarice in britansko obveščevalno službo.
Zahteve kriminalistke za pomoč s kopnega se namreč lahko zavrnejo zaradi razlogov, povezanih z nacionalno varnostjo. Prav skozi ta nastop kapitana Newsona se pokaže, da Velika Britanija svoj položaj velesile v svetovnem merilu gradi tudi na štirih podmornicah z jedrskimi balističnimi raketami. Po programu Trident imajo Britanci vedno eno podmornico na patrulji v svojih vodah, da z njo odvračajo kakršno koli grožnjo svoji državi. Realne podmornice Vanguard, Vengeance, Victorious in Vigilant so z jedrskimi konicami zasidrane v pomorski bazi Clyde. Ki je pri Glasgowu na Škotskem. V vodah, kjer se dogaja tudi Vigil. In da, v ozadju zapleta v seriji so – Rusi. A jih junaštvo sodobnega človeka, ki ljubi domovino in mu največ šteje človečnost, naposled ustavi, da bi z izdajalcem dosegli cilj.
Uroš Lipušček, izvrsten poznavalec Rusije in mednarodnih odnosov, je na eni od okroglih miz o tem, kako se bo razpletla vojna v Ukrajini, spomnil na dogodek iz oktobra 1962. Svet je bil takrat na robu spopada med dvema jedrskima velesilama. Ameriška mornarica je obkrožila štiri sovjetske podmornice blizu obale Kube. Le prisebnost častnika Vasilija Arhipova na sovjetski podmornici B-59 je rešila svet.
Kapitan podmornice Valentin Savicki je skušal vzpostaviti zvezo z Moskvo, vendar so bile vse linije zasedene. Podmornici je zmanjkovalo energije in zraka. Za polnjenje bi se morala dvigniti na površje, vendar posadka ni vedela, ali bodo ameriške ladje v tem primeru napadle ali ne. Morda se je tretja svetovna vojna že začela? Trije častniki so se po protokolu vojskovanja morali odločiti: dvig na površje ali izstrelitev raket, z jedrskimi vred. Po besedah Lipuščka je bil kapitan Savicki pripravljen sprožiti rakete, prav tako politični častnik. Nervozni Savicki je bil namreč prepričan, da se je vojna že začela. Arhipov je nato le prepričal svoja kolega, da je izstrelitev jedrskega orožja preveč nevarna odločitev za vse. Brez strelov so izpluli na površje. Naslednjega dne, 28. oktobra 1962, sta Nikita Hruščov in John F. Kennedy dosegla soglasje. Kubanska kriza je bila končana.
Eden od razlogov, da je Savicki poslušal Arhipova, je bila njegova avtoriteta tudi zaradi izjemnega dejanja, ki mu je prineslo slavo med podmorničarji. Eno leto pred kubansko krizo je kot kapitanov namestnik služil na jedrski podmornici K-19, ki je bila v sovjetski mornarici znana po okvarah. Julija 1961 je izvajala vaje na severu Atlantskega oceana, ko se je pokvaril reaktor. Raven radioaktivnega sevanja se je nevarno dvignila, mnoge člane posadke je zajela panika in želeli so se vojskovati, saj so menili, da je to sabotaža sovražnika. Arhipov je bil eden od redkih, ki so ostali mirni, in je organiziral evakuacijo posadke. Eno leto kasneje je zato dobro vedel, kaj lahko človeku stori jedrsko orožje.
Vasilij Arhipov za svoje dejanje pred kubansko obalo uradno nikoli ni prejel nobene pohvale. Umrl je leta 1998. Njegova zgodba je ostala skrita do leta 2002, do 40. obletnice krize. Letos oktobra bo minilo 60 let od krize. In 60 let kasneje se spet omenjajo jedrske konice. Tudi v realnem svetu, ne le v britanski seriji.