(KOLUMNA) Kje boš pa ti porabil bon?

Če smo v preteklih letih v tem času že razmišljali o dopustu, pripravljali prtljago, jo natovarjali v avtomobile ali pa že sedeli na letalu, sedaj mnogi razmišljamo, ali se na katero od počitniških destinacij sploh odpraviti. Res je, da je vlada za pomoč turizmu vsem državljanom namenila turistične bone, toda vedno bolj se zdi, da se razmere spet slabšajo, številne zmogljivosti pa so za čas, ko imate v službi načrtovan letni dopust, že zasedene. Če smo v teh dneh nekoliko poklikali po spletnih straneh, je bilo opaziti, da je v marsikaterem terminu težko dobiti prosto sobo, v kateri bi prespali nekaj dni, odklopili misli od stresnega vsakdana in zamenjali bivalno okolje. Pa ne govorim le o primorju, tudi v preostalih delih Slovenije je podobno. Pa tudi cene so v glavni sezoni precej zasoljene. Za štiri prenočitve z zajtrkom za dve osebi v povprečnem hotelu v Kamniško-Savinjskih Alpah bi morali odšteti nekaj čez 800 evrov, kar nikakor ni poceni.
Mnogi v Sloveniji niti niso nameravali dopustovati in v glavni sezoni verjetno tudi letos ne bodo, pač pa bodo bone izkoristili v jesenskih ali zimskih terminih. Slovenci namreč še vedno množično rinemo k južnim sosedom, kar je pokazal že prvi konec tedna po odprtju mej. Slovenska vlada pa nam spet servira neresnične novice in ljudi, ki vsaj z enim ušesom spremljajo situacijo, dela še bolj zmedene. Še v ponedeljek so nam skoraj stoodstotno zagotovili, da Hrvaška v torek ne bo več varna država, nato pa je v torek sledil preobrat. Južna soseda je ostala na zeleni listi, tudi zato, ker naj bi se odločila zapreti nočne klube in diskoteke, kjer naj bi se virus hitro širil med ljudmi. Toda že čez nekaj ur so pristojni iz Hrvaške sporočili, da o tem ne vedo ničesar. Kdo je tu nor? Ali naša vlada tako zelo želi, da Slovenci potujemo na Hrvaško oziroma želijo poletje sami preživeti na jadrnicah, jahtah in v počitniških nepremičninah?

Če ste med tistimi, ki ste dopust rezervirali že med first minute ponudbami, se vam prav tako ni izšlo po željah. Prijateljica se je malo več kot mesec dni pred odhodom na nekajdnevno potovanje v Severno Makedonijo odločila odpovedati aranžma. V tistem obdobju so imeli v tej državi namreč uvedeno policijsko uro, rekordne poraste števila okužb in vedno bolj stroge ukrepe. Iz turistične agencije so ji, potem ko jih je obvestila o nameri, vplačan pa je imela tudi riziko odpovedi, sporočili, da bodo odpoved rezervacije uredili, bodo pa kljub razmeram na počitniški destinaciji potovanje izvedli in si tudi zaračunali stroške, kar naj bi bilo zapisano v splošnih pogojih. Ker je vnaprej plačala 200 evrov, bi od tega agenciji ostalo nekaj čez sto evrov. Z začudenjem smo si ob pogovoru zastavljali vprašanje, kako bo potovanje izvedeno. Bodo turisti prišli v hotel in sedeli v hotelskih sobah? Kako bodo poležavali na plaži, si ogledovali znamenitosti, če je v državi policijska ura? Ko se je naposled sprijaznila s tem, da bo pozabila na tistega stotaka, in se odpravila v agencijo, da podpiše odpoved rezervacije, so ji povedali, da potovanja ne bo. Končno, lahko pomislimo, je prevladal razum in se je na prvo mesto postavilo zdravje ljudi, ne težnja po dobičku in opeharjenju ljudi, ki tako kot agencija niso krivi za pojav nesrečnega virusa.
In ker zdaj v tujino ne potujemo množično, razen na Hrvaško, kjer se marsikdo zaradi vsakoletnega dopustovanja počuti kot doma, je pogosto vprašanje znancev ob mimobežnem srečanju »Kje boš pa ti porabil bon?« Ampak, je sploh smiselno kar koli načrtovati? V medijih o poletnih mesecih govorimo o obdobju kislih kumaric, ko primanjkuje pomembnih novic. Letos pa je v zraku občutek, da ne bo tako. Vsaj začetek kaže na to. Če so nam drugi val koronavirusa napovedovali za jesen, se zdi, da bo ta že dosti hitreje spet začel krojiti naša življenja. Oziroma ga je že začel. Minil je mesec dni od preklica epidemije in spet smo v zaprtih prostorih z zaščitnimi maskami na obrazu, omejeno je zbiranje na javnih površinah, nadaljujejo se odpovedi prireditev. Zatorej kdove, mogoče pa bo naš dopust letos preživet ob domačem bazenu ali z namakanjem nog v »lavorju«.