V preteklosti so imeli že po naravi stvari klasični mediji domala izključno pravico do interpretiranja aktualnega dogajanja, to pa so potem ponujali svojim bralcem, gledalcem in poslušalcem. Novinarji, ki so o teh dogajanjih poročali, so bili ali bi vsaj morali biti zavezani profesionalnim in etičnim standardom, kar je bralcem v večini primerov zagotavljalo, da so dobili verodostojne informacije. A ti časi so davno minili. Pojav družbenih omrežij je prinesel velike premike v načinu komuniciranja. Z njihovim prihodom je vsak posameznik dobil svoj glas, ki se lahko sliši zelo daleč.
Po eni strani je to odlično in na nek način pomeni napredek družbe s pomočjo tehnologije. Zakaj? Na svetu je ogromno talentiranih posameznikov na najrazličnejših področjih. Nekateri so duhoviti, drugi znajo dobro pisati, tretji so izvrstni kuharji, fotografi … Vsi imajo zdaj možnost, da širši množici pokažejo svoje talente, ki bi brez družbenih omrežij ostali za vedno skriti ali znani zgolj ozkemu krogu ljudi. Nekateri so to s pridom izkoristili in iz tega ustvarili tudi dober posel. Na omrežjih so prisotni tudi številni izobraženi ljudje na pomembnih položajih, ki imajo prav tako veliko povedati, kar tudi počnejo, njihovi sledilci pa imajo možnost, da dobijo širši pogled na neko tematiko.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Prvi sneg zapadel tudi po nižinah
Na cestah velja večja previdnost.
Na žalost pa obstaja še druga stran medalje družbenih omrežij, z njimi so namreč glas dobili tudi vsi neduhoviti, neumni, neizobraženi in hujskaški posamezniki. V normalnem času, ko se večina razprav na omrežjih vrti okoli zadev, ki niso življenjskega pomena, ti ljudje niso posebej moteči. A tokrat smo se znašli v razmerah, zaradi katerih je zelo pomembno, da ločimo prave informacije od nepravih. Človeštvo se je znašlo v spopadu z epidemijo koronavirusa, ki ne jemlje samo življenj, temveč uničuje gospodarstvo in vpliva na vsa področja našega življenja, od izobraževanja otrok naprej.
Človeštvo se je skozi zgodovino zavezalo razvoju znanosti in tehnologije, tudi zato, da bi v prihodnosti lažje reševali težave, ki so pred nami. Rezultat te zaveze je tudi cepivo, s katerim smo začeli cepiti tudi v Sloveniji, da bi preprečili širitev nevarnega virusa. A to vseh ni prepričalo, na omrežjih je namreč vsak dan več dvomljivcev, ki z gostilniškimi modrostmi izražajo dvom o cepivu in o tem prepričujejo druge. Nekateri med njimi so tudi zelo dobro informirani o tem, kaj se dogaja v vodstvih najmočnejših držav in korporacij na svetu, ter nam razlagajo teorije zarote, ki stojijo za razvojem cepiva. Seveda v resnici o tem nimajo pojma, njihovo pisanje je največkrat izraz lastne zmedenosti, ki je posledica neznanja, zato iščejo potrditev za svoja vprašanja še pri drugih. Zanimivo, v veliki meri jo tudi prejmejo.
Na spletu so na voljo izčrpne informacije o cepivih, ki se uporabljajo, od procesa nastanka in sestave do njihovega učinka za telo. V bistvu teh informacij še nikoli ni bilo toliko in tako lepo razloženih. Kdor jih išče, jih zlahka najde. Če pa za to ni volje, lahko ostanemo tudi pri golem zaupanju, pri katerem je na koncu spet pred vsemi izbira, ali bomo zaupali najbolj uglednim univerzam in podjetjem ali pa znancem na facebooku.
Na tem mestu pogrešam aktivno kampanjo vlade, s katero bi prebivalstvo ozaveščala o pomenu cepljenja. To kampanjo bi morali začeti že včeraj – ne glede na to, da je v tem trenutku manj cepiva kot tistih, ki so se prijavili za cepljenje, saj se vsak zamujeni dan krepi glas tistih, ki sejejo dvom med državljane. Dvomljivci so seveda tudi med politiki, kot smo videli na zadnji seji sveta regije, ko županji Ljutomera in Grada zaradi lastnih pomislekov nista mogli podpreti sklepa, da bi župani občanom med drugim priporočili cepljenje. Na drugi strani je poslanec Dejan Židan javno in argumentirano pojasnil svojo odločitev, zakaj se bo cepil. Pohvalno. Tu ne gre več za Janšo, Erjavca ali Šarca, leve ali desne, gre za življenja, zato bi morala biti takšna kampanja zastavljena širše in vključevati tudi opozicijske politike, znanstvenike in druge znane osebnosti, da bi lahko nagovorili čim širši krog ljudi.
Upam, da bodo odgovorni čim prej sprožili tovrstne aktivnosti, in če vam potem še vedno ne bo zadosti, če na koncu še vedno ne boste verjeli argumentom politikov, znanstvenikov in zdravnikov, vam lahko povem še to, da je k cepljenju pozval tudi papež Frančišek.