vestnik

(KOLUMNA) Mar imamo tudi mi krvave roke?

Jože Črnko, 2. 1. 2024
Shutterstock
Najbolj tragične žrtve vsake vojne so najbolj nedolžni – otroci.
Aktualno

Delamo se, kako nam je hudo, in da bi imeli čisto vest, že sedaj govorimo, koliko denarja bo dala EU Palestincem za sanacijo po koncu t. i. konflikta, ki bi mu lahko brez slabe vesti rekli genocid.

Februarja sem obiskal muzej koncentracijskega taborišča Auschwitz na Poljskem. Težko je temu reči turistični obisk, saj imaš po izhodu občutek sramu, pa čeprav nisi storil nič narobe. Romi, intelektualci, invalidi, istospolno usmerjeni in predvsem Judje so doživljali strahote, za katere si takrat sploh nisem mislil, da se lahko v današnjem času ponovijo in da so lahko bistveno hujše. Da pa bi jih izvajal kdo iz prej naštetih skupin, ne, tega pa res ne bi verjel. Žal sem se motil. Seveda s prstom kažem na Bližnji vzhod in se zgražam nad početjem v Palestini. Pa ne samo nad vključenimi v spopad. Zgražam se nad odnosom do tega konflikta, tako Slovenije kot EU, ZDA in še številnih drugih držav.

Napad Hamasa na Izrael, ki se je zgodil 7. oktobra, je vreden vsega obsojanja. Zanj enostavno ni opravičila. Verjetno malokdo ve, da tudi številni Palestinci ne podpirajo te organizacije. Hudič pa je v dejstvu, da se v takem primeru začnejo umazane igre, ki jih na tem območju ni manjkalo že prej. Ne bom se dotikal zgodovinskih dejstev iz poznih 40. let minulega stoletja, ko je nastala država Izrael, ne judovskega naseljevanja Zahodnega brega, niti vseh konfliktov, ki so se v zadnjem desetletju pojavljali vse pogosteje. Želim se le dotakniti dogodkov po napadu Hamasa. Že od samega začetka smo lahko slutili, da bo maščevanje hudo. Če si dobro oborožen in za tabo stoji najmočnejša vojaška velesila na svetu, ki podpira vsako tvoje početje, ni težko. Pa kako bi bilo, če imaš na nasprotni strani nekoga, ki se pretežno brani s kamenjem. Že res, da so med njimi teroristi, ki si jih sam ustvaril, toda ti so le dodana vrednost, saj so vedno pravi razlog za napad.

Tako ni nenavadno, da se dogajajo stvari, ki jih vsakodnevno videvamo. In seveda ne ukrepamo. Ne mi ne Evropska unija. Delamo se, kako nam je hudo, in da bi imeli čisto vest, že sedaj govorimo, koliko denarja bo dala EU Palestincem za sanacijo po koncu t. i. konflikta, ki bi mu lahko brez slabe vesti rekli genocid. Kot da se da z denarjem vrniti življenja, kot da se da zaščititi otroke, ki jih je doslej umrlo vsaj 6000, več kot 1500 pa jih pogrešajo. Verjetno v tem trenutku umirajo nekje pod ruševinami, mi pa le nemo opazujemo. In naj kdo pove, da tudi Evropa nima krvavih rok v tej agresiji. Vsakodnevno spremljamo enostranske informacije, ki so seveda v prid izraelski državi. Nihče se ni spotaknil ob informacijo, da so Izraelci ob napadu pobili precej svojih ljudi, žrtve pa so šle v breme Palestincev. Nihče ne obsoja številnih videoposnetkov, kjer se tako mladi kot odrasli Izraelci norčujejo iz ranjenih, umirajočih Palestincev in celo palestinskih trupel. Polivajo se z vodo in sprašujejo nasprotno stran, ali so res žejni.

gaza
Reuters
Palestina

Mar lahko človek pade še nižje? In nihče ni obsodil izjave izraelskega generala, da je treba Palestince ponižati do maksimuma. Naroča, kako je treba porušiti vse bolnišnice, da bo ponižanje toliko večje. Seveda naši mediji o tem niso poročali. Tako kot niso poročali o izjavi izpuščene izraelske ujetnice, da so Palestinci z njo ravnali povsem humano in ji celo dajali zdravilo. Smo pa objavili podatke o palestinskih posilstvih, odsekanih glavah in mučenjih. Brez dokazil, ampak verjamemo jim, saj so to rekli Izraelci. Da bo ta vojna igra mačke z mišjo, smo lahko zaslutili že prvega dne, ko je ameriški predsednik Biden kot kakšen šerif opozoril, da ne bi rad videl, da se poleg njih kdo drug vmešava v ta konflikt. Poleg tega je povsem nevtraliziral pomen Združenih narodov z grožnjo, da jim ne bo dal finančnih sredstev, če ne bodo delali po njegovem dekretu.

Pa kdo mu je dal to pravico, da se tako obnaša? Kdo je dal pravico vodji EU Ursuli von der Leyen, da v imenu nas Evropejcev obišče samo eno stran in ne išče rešitev? Pred dnevi sem prebral informacijo, da morajo vsi priseljenci, ki zaprosijo za azil v določeni nemški zvezni deželi, podpisati izjavo, da ne bodo delovali antisemitsko in da priznavajo pravice Izraela. Smešno. Kot da lahko komu v glavi spremeniš njegovo prepričanje. Mar ne vidijo, kako se krepi AFD, in tako kot so Izraelci naredili Hamas, jim grozi nevarnost, da bodo spet dobili moža z ozkimi brki. Ob tem ne razumem niti naše zunanje ministrice. Še pred nekaj leti se je zavzemala za samostojno palestinsko državo, danes pa hodi po Jeruzalemu in se dere, da se ima Izrael pravico braniti. Pa bodi pameten, če si lahko. Vsaka vojna se enkrat konča in tudi ta se bo. In če Izraelu ne bo uspelo pokončati še zadnjega Palestinca, smo že sedaj lahko prepričani, da je ta vojna ustvarila nov rod teroristov, ki pa bodo zagotovo obiskali tudi Evropo. In za to takrat ne bo nihče odgovarjal.

kolumna razmišljanje