Želja vsakega Slovenca je, da ima urejeno in varno bivališče. Smo država s skoraj največjim deležem lastniških stanovanjskih nepremičnin v Evropi. Pa si v današnjem času večina Slovencev res lahko privošči lastno nepremičnino? Za večino je to težko ali celo nedosegljivo zaradi slabe ponudbe nepremičnin, previsokih cen, težav pri pridobivanju stanovanjskih kreditov in še mnogo tega bi se našlo, kar povprečnemu sleherniku otežuje pot do lastne strehe. Slabo voljo na nepremičninskem področju je povzročila tudi država z objavo izhodišč za nov davek na nepremičnine. Ta davek bi vplival na skoraj vsakega državljana neposredno ali posredno. Menim, da so izhodišča za nepremičninski davek nedodelana, nepremišljena in predvsem brez nekih resnih analitičnih podlag. Po mojem mnenju je bil tak predlog poslan v javnost iz dveh razlogov. Prvi je dimna zavesa, da se pozornost javnosti preusmeri s še bolj perečih tem, drugi je zbiranje odzivov oziroma pripomb k izhodiščem zakona, da bi jih potem popravili na podlagi teh pripomb. Upam si trditi, da davek v tej obliki ne bo sprejet in je brezpredmetno, da se povprečen državljan obremenjuje s predlogom obdavčitve.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V Splošni bolnišnici Murska Sobota do vrhunske abdominalne kirurgije
Splošna bolnišnica (SB) Murska Sobota se že vrsto let uvršča med najbolj prizadevne regijske bolnišnice v Sloveniji v zagotavljanju visoke ravni zdravstvene oskrbe za paciente.
Menim, da mora država, preden začne pisati nov davek na nepremičnine, poskrbeti za naslednje: pridobiti informacije o realnem stanju na najemniškem trgu s pridobitvijo dejanskih podatkov o številu praznih ter dolgoročno in kratkoročno najetih stanovanj, urediti področje dolgoročnega najema, da bosta zaščitena najemodajalec in najemnik, ter poskrbeti za manjšo obdavčitev dolgoročnih najemnin in s tem povečati davčno disciplino najemodajalcev ter davčni izplen, obvezno urediti trg kratkoročnega najema stanovanjskih nepremičnin prek spletnih platform in neposrednega kratkoročnega najema. To dejavnost in te nepremičnine je treba ločeno in posebej obravnavati z vidika nepremičninskega davka in drugih davščin. Predvsem pa menim, da bi morala država razmisliti, ali je primerno, da se stanovanja v objektih, ki so bili primarno sezidani in namenjeni stalnemu bivanju družin in posameznikov, uporabljajo za potrebe kratkoročnega komercialnega najema. Tukaj že posegamo na področje stanovanjskega zakona, ki tudi potrebuje popravke v pozitivni smeri za stanovalce. Morali bi natančneje in strožje določiti, kje in katera stanovanja se lahko oddajajo kratkoročno in pod kakšnimi pogoji. Stalni prebivalci v večjih mestih in v turističnih krajih imajo težave s kratkoročnimi najemniki, ker motijo njihov normalni življenjski ritem in kalijo njihov mir v domačem okolju. Velika mesta, kot so Barcelona, Madrid, Pariz, London, so že zdavnaj zaznala resnost teh težav in začela te zadeve strogo urejati. Seveda v korist stalnih prebivalcev in dolgoročnih najemnikov. Tudi sam menim, da turistične prenočitve spadajo v turistične nastanitvene objekte in ne v stanovanja v obliki kratkoročnega najema. Pridobiti je treba tudi realno vrednost nepremičnin na podlagi dejanskih podatkov s terena in ne na podlagi statističnih in drugih že obstoječih podatkov o nepremičninah. Vrednost nepremičnin je zelo živa stvar, na katero vpliva dosti dejavnikov. Zato je treba te vrednosti redno in ažurno obnavljati na podlagi realnega stanja na terenu. Ko bodo konkretno in res dobro urejena opisana področja, lahko začnemo debato o davku na nepremičnine, debato o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča in davku na premoženje. Lahko bi naštel še kar nekaj področij, ki so potrebna prenove in izboljšav na nepremičninskem trgu, preden gremo v nov davek, vendar bi za to potreboval serijo člankov.
V Sloveniji imamo dve vrsti nepremičninskega trga. Prvi zajema območje Ljubljane z okolico, Primorske z zaledjem in Bleda z okolico. Cene nepremičnin na teh območjih so občutno višje v primerjavi z drugimi območji v državi. Donosi na najemniškem trgu so visoki, prodaja in preprodaja nepremičnin pa je lahko hitra in dobičkonosna ter zelo likvidna, s tem pa privlačna za investitorje. Drugi trg je preostala Slovenija, kamor spada tudi Pomurje, kjer so cene bistveno nižje, bolj realne in večinoma niso preveč napihnjene. Donosi najemniškega trga so še vedno dobri in tudi investicija v nepremičnine se pri nas v večini primerov izplača. Nekako imam občutek, da je pri nas trg bolj realen, normalen. Težava našega trga pa je enaka težavi preostalega dela Slovenije. To je pomanjkanje ponudbe novih in rabljenih nepremičnin (predvsem stanovanj), ki so cenovno dostopne za mlade družine za prvo reševanje stanovanjskega problema. Vsa nova in rabljena stanovanja, ki pridejo na trg za kolikor toliko normalno ceno, se zelo hitro prodajo. Enako je na najemniškem trgu nepremičnin. Ponudbe ni, povpraševanje pa je veliko, v zadnjem času predvsem na račun tujcev, ki so prišli k nam s trebuhom za kruhom. Druga težava so velike hiše, ki so bile zgrajene v 70. in 80. letih in so z leti postale prevelike za vzdrževanje, večinoma so v slabem stanju ter potrebne konkretne in finančno zahtevne prenove. Pričakovanja prodajalcev pri prodaji teh hiš so velika, dosežene cene pa precej nizke. Stanovanj na pomurskem nepremičninskem trgu je skratka premalo, hiš pa dovolj, morda celo preveč. Ne bi pa škodilo, če bi bila ponudba gradbenih parcel za prvo gradnjo večja, kot je sedaj.
Iz izkušenj s trga bi rad še dodal, da smo mogoče Pomurci malo preveč čustveno navezani na svoje nepremičnine in smo se pripravljeni tudi prekomerno zadolževati za potrebe nakupa ali obnove nepremičnine ter mislimo, da je naša nepremičnina vredna več, kot dejansko je. Moj nasvet bi bil, da smo pri nakupu nepremičnine realni, racionalni in dobro premislimo, kaj potrebujemo, kaj si lahko privoščimo in potem tudi vzdržujemo. Pri prodaji nepremičnine pa imejmo realna pričakovanja glede dosežene prodajne cene.