Najprej spomnimo: takratni predsednik države Janez Drnovšek je 18. marca 2003 izdal odlok o predčasnem odpustu vojakov s služenja vojaškega roka, na podlagi katerega so bili iz SV odpuščeni zadnji vojaki naborniki. V dokumentih, ki so povzročili to dejanje, je zapisano, da so bili temeljni razlogi za zamrznitev obveznega služenja vojaškega roka »demografske narave ter bližajoči se vstop v EU in zvezo NATO v povezavi z dejavno vlogo Republike Slovenije v telesih Združenih narodov«.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(OBVEZNO SLUŽENJE VOJAŠKEGA ROKA) Poskrbeti je treba za rezerve, ki niso samo v orožju
Slovenija je obvezno služenje vojaškega roka odpravila leta 2004. V zadnjem času, ko ga nekatere evropske države ponovno uvajajo, med njimi so Avstrija, Norveška in Švedska ter baltiški državi Latvija in Litva, se to vprašanje ponovno odpira tudi na slovenskem političnem parketu.
Zapisani uradniški povzetek potrebuje nekoliko obsežnejšo obrazložitev. V številnih evropskih državah so v devetdesetih letih minulega stoletja potekale razprave tako politikov kot strokovnjakov na obrambno-vojaškem področju glede preoblikovanja struktur oboroženih sil in predvsem o načinu njihovega popolnjevanja. Razmišljanja o tem, kakšna oblika vojaške organiziranosti bi bila primerna za novo stoletje glede na varnostno-politični položaj posamezne države, so bila zelo intenzivna in nekatere evropske države so že takrat odpravile vojaško obveznost (Belgija, Nizozemska), ponekod pa so se začeli vse bolj nagibati k profesionalnemu modelu vojaške organiziranosti. V Sloveniji so se razprave o prihodnjem tipu vojaške organiziranosti začele že v prvi polovici leta 1996 in leta 1999 že bile dokaj obsežne in intenzivne. Veliko se je razpravljalo o stroških, kadrovskih bazenih v domačem okolju, demografski politiki in času, v katerem je možno uveljaviti spremembe.
In kako je bilo v resničnosti, v enotah SV? Slišali smo izjavi dveh politikov, Janeza Janše in Janeza Drnovška, da bo Slovenija odpravila obvezno služenje vojaškega roka. To je povzročilo težave pri izvajanju vojaške dolžnosti, saj se je naborni kontingent postopoma, vendar pospešeno zmanjševal. Ob tem je bilo le 50 odstotkov nabornikov ocenjenih kot sposobnih za vojaško službo. Kot trajno nesposobnih jih je bilo ocenjenih okoli 20 odstotkov. Okoli 16 odstotkov vojakov je bilo odpuščenih s služenja vojaškega roka zaradi zdravstvenih težav. Število vojaških obveznikov, ki so uveljavili ugovor vesti vojaški dolžnosti, je s 135 v letu 1992 naraslo na 3250 v letu 2001 in na 5000 v letu 2002. Nekateri so trdili, da je bila to posledica dokaj liberalnega načina priznavanja ugovora vesti in izvajanja nadomestnega služenja. Sam sem prepričan, da je to le eden od razlogov, poglavitni razlog pa je bil ta, da je bil ta del skoraj brez sistemskega nadzora notranjega ministrstva. Seveda pa tudi vpliv zaskrbljenih staršev, posebej mamic, ni bil zanemarljiv, kajti njihov otrok je bil navajen na drugačno, bolj hitro pripravljeno hrano, če smem karikirati.
Ravno v opisovanem obdobju sem bil načelnik generalštaba SV in odgovoren za stanje pripravljenosti SV, torej za vse, kar se je v njej dogajalo tako na področju preoblikovanja kot tudi za vse načrtovane ukrepe, ki so bili potrebni, da so bili izpolnjeni vsi pogoji za sprejem v zavezništvo, zvezo NATO, in strinjam se s temeljno ugotovitvijo, zapisano v uvodu. V času sprejemanja odločitev nismo razmišljali, da bi Slovenija imela vojsko, ki bo delovala predvsem in le v mednarodnem okolju. Nasprotno. Vseskozi je bila med našimi vojaškimi načrtovalci v ospredju misel in zahteva, da bo Slovenija imela obrambne sile, namenjene predvsem nacionalni obrambi in tudi sodelovanju v zavezništvu za izpolnjevanje obveznosti, ki jih bo sprejela naša država.
Očitno smo se zaradi razmer v mednarodnem okolju, tudi v naši neposredni bližini, in gotovo tudi iz drugih razlogov spomnili in sprožili razpravo o ponovni uvedbi obveznega vojaškega roka. Poslušamo argumente za in proti, brez poznavanja minimalnih pogojev za ta pomembni korak. Argument mamic, da je uvedba potrebna zato, da se bodo »odrasli otroci« naučili pospravljati svoje sobe in postelje, ni argument, pač pa potuha. Da bom jasen, vrnitev h kombinaciji naborniškega in poklicnega sistema popolnjevanja SV je strokovno neuresničljiv projekt. Takšni odločitvi ne pritrjujejo ne demografska gibanja, ne finančne zmogljivosti in ne infrastrukturne zmožnosti v Sloveniji.